Datum: 01.03.2010
Vir: Občina Idrija
Rubrika: Novica

Na spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo se je tudi Idrija, skupaj z nekaterimi drugimi primorskimi kraji, znašla na zemljevidu Italije, in sicer pod italijanskim krajevnim imenom. Primorski župani so tovrstno navajanje ocenili kot nesprejemljivo, slovensko zunanje ministrstvo pa je od italijanskega veleposlanika terjalo pojasnilo. Idrijski župan Bojan Sever ne verjame, da gre v tem primeru za nerodnost, bolj verjetno je, da gre za provokacijo.

Za italijansko šolsko ministrstvo so nekateri slovenski kraji, kot so Postojna, Idrija, Kobarid, Kanal, Grahovo ob Bači, Miren, Renče, Anhovo in Šmartno še vedno na zemljevidu Republike Italije in z italijanskimi krajevnimi imeni, kot da rapalska meja še obstaja. To »vrnitev v čase pod Italijo je prvi objavil Primorski dnevnik, med brskanjem po novem portalu Scuola mia (Moja šola), ki je začel delovati 18. februarja letos, pa jo je odkril Miloš Jugovic, učitelj tehnologije na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča (s slovenskim učnim jezikom) v Dolini pri Trstu. V slovenski javnosti je završalo, primorski župani so tovrstno navajanje ocenili kot nesprejemljivo. Po razkritju je italijansko šolsko ministrstvo imena slovenskih krajev s spletne strani umaknilo, ministrstvo za zunanje zadeve pa je na pogovor poklicalo italijanskega veleposlanika v Sloveniji Alessandra Pietromarchija in mu izrazilo oster protest zaradi spornih podatkov na portalu Scuola mia italijanskega ministrstva za šolstvo.
Med mesti, ki jih je italijansko šolsko ministrstvo na svoji splenti strani uvrstillo na zemljevid Italije, je bila tudi Idrija. Idrijski župan Bojan Sever je o tem za Televizijo Slovenija med drugim povedal: „Rad bi verjel, da gre v tem primeru za nerodnost kljub temu, da lahko ugotovimo, da je ta nerodnost zelo nenavadna, saj je očitno, da sosednja država Italija ne ve natanko, kje so mednarodno priznane meje države. Če pa to vzamemo kot provokacijo, potem bi sam nanjo odgovoril s provokacijo. Italijani naj se spomnijo na to, da so nam še marsikaj dolžni glede na škodo, ki so jo nam naredili v letih druge svetovne vojne in tudi pred njo. Že res, da so nekaj cest pustili tukaj, res pa je tudi to, da so v letih okupacije kar nekaj živega srebra odpeljali iz Idrije. Če bi sosednja država Italija spremljala naša prizadevanja za kakovostno zaprtje rudnika bi v znak dobrososedstva lahko pokazala pripravljenost za sodelovanje pri zapiralnih delih v rudniku. S tako potezo bi se lahko pokazali v dobri luči namesto tega, da nas sedaj dražijo s to ponovno okupacijo.“