Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki ima enoto tudi v Idriji, praznuje 120 let

Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki ima eno od svojih organizacijskih enot tudi v Idriji, v letošnjem letu praznuje 120 let tradicije svojega delovanja. Njegovi začetki segajo v konec 19. stoletje, ko se je tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar odločil urediti dotlej zelo zanemarjen in neurejen arhiv mesta Ljubljana. Zato je uvedel delovno mesto mestnega arhivarja in nanj sprejel znanega pesnika in duhovnika Antona Aškerca, ki velja za prvega poklicnega arhivarja na Slovenskem. Aškerc je začel z delom 15. julija 1898, zato Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je nastal iz ljubljanskega mestnega arhiva, tega dne praznuje svoj rojstni dan.

Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL) je danes največji slovenski regionalni arhiv. Deluje na območju nekdanje Kranjske – torej današnje osrednje Slovenije od Jesenic do Metlike. Ima pet organizacijskih enot s sedeži v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Škofji Loki in Idriji in hrani skupno več kot 15 tekočih kilometrov arhivskega gradiva. V arhivskih depojih so varno shranjene zgodovinsko pomembne listine, različno spisovno gradivo, razglednice, fotografije, načrti, avdio-vizualno gradivo, elektronsko gradivo in drugo. Gre za gradivo z vseh področij človekovega ustvarjanja - uprave, pravosodja, šolstva, zdravstva, gospodarstva, kulture in zasebnega gradiva - od 14. stoletja pa vse do danes.

ZAL bo jubilejno leto obeležil z več dogodki skozi vse leto. Praznovanje začenjajo danes s projekcijo treh arhivskih kratkih izobraževalnih filmov v Slovenski kinoteki, marca bodo na njihovi spletni strani objavljeni digitalizirani zapisniki sej ljubljanskega mestnega sveta iz obdobja od leta 1520 do 1786, maja bo ZAL svojo dejavnost predstavljal na kulturnem bazarju v Cankarjevem domu. Prav tako maja bo javnosti predstavil tretjo slikanico o miški Mici z naslovom Miška Mica in njeni egipčanski predniki z gradu Fužine, kot vsako leto pa bo 9. junija, ko vsi arhivi praznujejo mednarodni arhivski dan, posvetil predstavitvi svoje dejavnosti z dnevom odprtih vrat. Vseh pet enot ZAL, tudi enota v Idriji, bo takrat predstavilo javnosti en del svoje dejavnosti.

15. julija bo arhiv svoj 120. rojstni dan praznoval v razstavišču Enote v Ljubljani z odprtjem priložnostne razstave o zgodovini arhiva, glavni dogodek v jubilejnem letu pa se bo sredi oktobra odvil v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani, ko bo odprta arhivska razstava o prelomnem letu 1918. Razstava je timsko delo arhivistk iz vseh petih enot ZAL, tudi idrijske, ki jo vodi Mira Hodnik.

Metka Rupnik

Foto: Prva stran Resolucije idrijskih rudarjev (1901), napisana po dolgem, neuspešnem boju za svoje pravice z rudniško upravo in ministrstvom na Dunaju (vir: enota ZAL v Idriji)