Dan reformacije - praznik slovenskega knjižnega jezika

Danes je za Slovence državni praznik, dan reformacije, ki ga praznujemo od leta 1992, z njim pa  obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika in prve omembe pojma Slovenec.
Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je bil Primož Trubar, ki je napisal več kot 25 del, med njimi leta 1550 prvo knjigo v slovenskem jeziku Katekizem ter Abecednik, kjer se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.

V Sloveniji letos dan reformacije sovpada s praznovanjem 500. obletnice začetka tega verskega, političnega in kulturnega gibanja. Leta 1517 je namreč Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve in tako sprožil proces reformacije. Gibanje se je nato razširilo po domala vsej Evropi. Reformacija je močno posegla v versko in tudi druge sfere življenja, pomembno pa je vplivala tudi na Slovence. Ena od Luthrovih zahtev je namreč bila, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko.
Nekaj čez 50 knjig, kolikor so jih v obdobju trajanja protestantskega gibanja na Slovenskem uspeli napisati in izdati slovenski protestantski pisci, kaže na veliko željo slovenskih protestantov, da bi čim širši spekter božje besede prenesli v jezik, ki ga je razumel običajen vernik tistega časa.

Slovenska vlada je letošnje leto v počastitev 500-letnice Luthrovih tez razglasila za leto reformacije, zato se je že čez leto v tem duhu po državi odvijalo več prireditev, razstav in strokovnih srečanj.


Metka Rupnik