Direktor ZD Idrija mag. Tomaž Glažar o vsebini pogovorov pri državnem sekretarju Kordežu

V sredo so se župan Tomaž Vencelj, direktor ZD Idrija mag. Tomaž Glažar ter nekdanji dolgoletni poslanec Samo Bevk mudili na delovnem sestanku na ministrstvu za zdravje pri državnem sekretarju Denisu Kordežu s sodelavci. Osrednja tema pogovorov je bila nadaljevanje prizadevanj za ureditev zdravstva na primarni ravni, pri čemer so predstavniki idrijske delegacije znova izpostavili rešitve, kot jih že zadnja štiri leta naslavlja na ministrstvo skupina direktorjev zdravstvenih domov na severnem Primorskem. Med njimi so zlasti nujnost uvedbe sistemskih rešitev, ki bodo dolgoročno in trajno omogočile zagotavljanje zadovoljivega števila zdravnikov, specialistov družinske medicine tudi zdravstvenim domovom, oddaljenim od državnega in regijskih središč. Med temami, ki jih je izpostavila idrijska delegacija je bila nujnost razpisa večjega števila specializacij za družinsko medicino in primernejše financiranje dejavnosti zdravstvenih domov na oddaljenih in demografsko zahtevnejših območjih, kamor sodita tudi Idrijsko in Cerkljansko. Spregovorili so tudi o povečanju programa dodatne ambulante v Idriji za neopredeljene.  
Direktor ZD Idrija mag. Tomaž Glažar je dan kasneje na novinarski konferenci v prostorih ZD predstavil vsebino prej omenjenih pogovorov z državnim sekretarjem in orisal aktualno stanje na področju zagotavljanja dostopnosti do zdravnika družinske medicine v ZD Idrija za opredeljene in neopredeljene paciente. S tem ko so si nekateri pacienti poiskali osebnega zdravnika v sosednjih zdravstvenih domovih ter z uvedbo dodatne ambulante, so, kot ugotavlja Glažar, v ZD Idrija stabilizirali kritično stanje, s katerim so se soočili konec lanskega in v prvih dneh letošnjega leta. Razmere se postopoma izboljšujejo in računajo, da bo tako tudi v prihodnje. Ker imajo priznanega premalo programa dodatne ambulante glede na potrebe, ZD Idrija iz lastnih sredstev plačuje še dva upokojena zdravnika, ki pomagata pri delu dodatne ambulante. V ZD Idrija imajo tudi novo specialistko družinske medicine, ki trenutno v celoti dela v NMP, septembra pa naj bi vsaj dva dni v tednu začela delati v Cerknem. Računajo, da bo junija uspešno končala specializacijo druga specializantka in bo začela opredeljevati za delo dva dni v ambilanti v Idriji. Konec leta pričakujejo še tretjega specializanta, ki bo zatem začel dvakrat tedensko delati v ambulanti v Cerknem. V ZD Idrija se pogovarjajo tudi z novim zdravnikom iz Srbije, ki je že končal študij, da bi pri njih opravljal sekundariat in potem vpisal specializacijo družinske medicine. Pričakujejo tudi, da bodo v kratkem pridobili še več programa dodatne ambulante.    
V Zdravstveni postaji Cerkno se bo ob koncu letošnjega poletja upokojil enden od dveh tamkajšnjih zdravnikov družinske medicine, vendar tam težav z dostopnostjo do zdravnika ne pričakujejo. Kot je pojasnil Glažar, bodo to kadrovsko vrzel na začetku novega leta pokrili z dvema zdravnikoma, v vmesnem času pa z eno zdravnico in specializanti.
V tem času iščejo rešitve za težave, ki se utegnejo pokazati v prihodnje pri zagotavljanju zdravnikov v nujni medicinski pomoči. vendar ne zaradi dela zdravnikov-samostojnih podjetnikov, saj tu inšpekcijski pregled v ZD Idrija ni ugotovil nepravilnosti, ampak zato, ker dva specializanta, po zaključku specializacije (eden v začetku poletja, drugi septembra) ne bosta mogla delovati v službi NMP v taki meri kot doslej. Prav tako ZD Idrija nima na voljo novih zunanjih zdravnikov, ki bi želeli delati pri njih. Tudi zato se jim predlog državnega sekretarja, da bi problem zdravnikov družinske medicine, kot je sedaj v Tolminu, reševali z zdravniki sosednjih zdravstvenih domov v severnoprimorski regiji, ne zdi sprejemljiv. Nedopustno se zdi Glažarju tudi iskati rešitve v dodatnem obremenjevanju že tako preobremenjenih zaposlenih zdravnikov v zdravstvenih domovih. Meni, da tovrstno kadrovsko stisko lahko rešijo le dolgoročni sistemski ukrepi, ki so jih direktorji zdravstvenih domov v regiji zdravstvenemu ministrstvu predlagali že pred štirimi leti, a vse doslej v najpomembnješih prelogih še niso bili uslišani. 

 

Metka Rupnik