Malo, a tako veliko

Po letu dni se projekt TrUR, bolj znan po društvu Prostorož, ki ga je skupaj z Inštitutom za politike prostora izvajalo, zaključuje. Na zaključnem dogodku, ki je potekal sočasno z zaključkom 25. bienala oblikovanja BIO  v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, so bile ne-Idrijski javnosti predstavljene aktivnosti v Idriji ter predstavljen vodič za izvedbo testnih projektov trajnostne urbane regeneracije. Ta dogodek je bil le eden izmed več dogodkov, na katerih se izkušnje iz Idrije predstavljajo drugim slovenskim občinam.

Ob koncu lanskega leta sta Prostorož in IPOP objavila poziv občinam za sodelovanje v projektu kot pilotno območje. Od občin sta pričakovala opis predlaganega območja, predstavitev razvojnih strategij in opis izkušenj s participativnimi metodami in urbano regeneracijo. Med osmimi prispelimi prijavami so organizatorji izbrali prav Občino Idrijo, saj so tu prepoznali največji potencial za uspešno izvajanje projekta. Od pričetka leta do pozne jeseni so bile tako pripravljene analize območja, več posvetovanj o javnem prostoru s prebivalci in institucijami z območja, izvedene začasne postavitve urbane opreme (klopi, mize, koši za smeti, drevesa, stojala za kolesa) ter pripravljeni predlogi za nadaljnje aktivnosti.

Na zaključni konferenci so bili predstavljeni tudi primeri z letošnjega bienala oblikovanja BIO, ki je po 25 letih spremenil format in »šel na teren«, na podeželje. Na sedmih lokacijah po celi Sloveniji (Kočevje, Grosuplje, Trbovlje, Ljubljana, Lendava – Genterovci, Kobarid, Piran) so mednarodne in interdisciplinarne skupine oblikovalcev in strokovnjakov postavile več oblikovalskih intervencij pod skupnim imenom Daleč, tako blizu.

Skupni točki projekta TrUR in BIO sta tako ukvarjanje z relativno majhnimi kraji. Kot je v svojem predavanju poudaril URBACT strokovnjak Wessel Badenhorst iz Irske, ki je v minulem letu aktivneje spoznal Idrijo skozi projekt URBACT City Center Doctor, so majhna mesta temelj evropske urbanizacije in predstavljajo velik potencial za visoko kakovost bivanja, predvsem takrat, ko so pripravljena inovirati in se učiti iz izkušenj podobnih mest. Tudi Maja Vardjan, kustosinja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je v nagovoru izpostavila trende iz tujine, ki kažejo na vedno večji interes mladih in izobraženih za manjše kraje, kjer lahko pustijo večji pečat in si zagotovijo kakovost bivanja ob predpogoju dobre informacijske povezanosti, kakovostnih javnih prostorov in razvojnih priložnosti.

V tem duhu zaključujemo tudi projekt TrUR – predvsem z zavedanjem, da so bile letošnje izvedene aktivnosti le pričetek dolgotrajnih aktivnosti, ki bodo – upamo – izboljšale kakovost javnega bivanja za prebivalce Brusovš.