360 let glasbe, tovarištva in tradicije

Godbeno društvo rudarjev Idrija (GDRI), po doslej znanih podatkih najstarejša tovrstna godba na Slovenskem ter med najstarejšimi v Evropi in na svetu, letos zaokroža 360-letnico delovanja. Po podatkih narodopisca, topografa in muzealca Janka Trošta je začela delovati leta 1665, vendar svojega vira ni navedel, njegovi zapiski pa so se v desetletjih izgubili. Prvi dokumentiran zapis o idrijski godbi je v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 in govori o slavju v Idriji ob zmagi habsburških čet nad Turki pri Budimu. Vse od začetkov in do dandanes ostaja idrijska "pleh muska" eden najbolj živih virov dediščine mesta Idrija.

Idrijska godba je preživela številne zgodovinske prelomnice, dve svetovni vojni, bila na robu ukinitve leta 1976, ko jo je zaradi lastne krize delovanja prenehal finančno podpirati idrijski rudnik, zatem so sredstva zagotavljale različne kulturne organizacije, od leta 2002 pa deluje s podporo družbe Hidria in Občine Idrija. Ne glede na spremembe, ki jih je prinesel čas, pa godba tudi danes z uniformami in imenom ostaja zvesta rudarski tradiciji.

Prvega iz niza dogodkov ob 360-letnici je idrijska godba pod vodstvom dirigenta Aljoše Deferrija pripravila včeraj na idrijskem Mestnem trgu s tradicionalnim promenadnim koncertom na predvečer 1.maja s programom koračnic, priredb zanih rock in jazz uspešnic. Zbrane godbenice in godbenike ter poln trg publike so pozdravili župan in tudi sam član godbe Tomaž Vencelj, direktor Mestnega muzeja Idrija mag. Miha Kosmač ter predsednica Godbenega društva rudarjev Idrija Nives Koželj Bizjak.

Kljub visoki obletnici je idrijska godba, ki šteje okoli 70 godbenikov, po starosti članov eden mlajših tovrstnih orkestrov na Slovenskem, saj je povprečna starost godbenika dobrih 31 let. Med najmlajšo godbenico in najstarejšim godbenikom pa je kar 77 let razlike.

“Takoj po vojni je bila v Idriji le pleh muska. Takratni dirigent Jože Klemenčič nas je zbiral in določil, kaj bo kdo igral, Meni je izbral klarinet. Muzika je zadovoljstvo, sicer ne bi toliko časa vztrajal. Nekaj časa bom še, enkrat bo pa treba "adjejnet", ne gre drugače. 75 let pri godbi! Še nihče ni vztrajal toliko časa,” je po koncertu povedal klarinetist in najstarejši godbenik, 88-letni Marijan Kogej, ki je član godbe od leta 1949.

”Meni je super, da lahko igram v najstarejši godbi v Sloveniji. Ob petkih na vajah se med odmori še kaj pogovorimo. Zabavno je. Gotovo bom ostala pri godbi, dokler bom lahko,” je povedala najmlajša godbenica, tudi klarinetistka, 11-letna Olja Vencelj, ki se je orkestru pridružila lani.

Njima je v sklepnem delu koncerta pripadla čast prižiga šajbljčkov, ki po tradiciji na predvečer 1. maja zasvetijo v Spodnji Idriji.

Včerajšnji koncert, ki ga je iskrivo povezovala Sanja Rejc, so obogatili z odprtjem urbane razstave Idrijska godba: 360 let glasbe, tovarištva in tradicije, katere soavtorji so kronistka GDRI Petra Marinko Rus ter Mirjam Gnezda Bogataj in Matic Čar iz Mestnega muzeja Idrija. Panojska razstava prek osebnih zgodb desetih nekdanjih in sedanjih članov godbe gledalce popelje skozi zgodovinsko ozadje njenega delovanja. Osredotoča se predvsem na povojno obdobje, saj je velik del arhiva iz starejših časov godbe izgubljen. Panoji predstavljajo utrinke z nastopov, vaj, budnic, sprevodov, koncertov in tekmovanj ter stare fotografije, ki so jih godbi posodili ali darovali nekdanji godbeniki, njihovi sorodniki in drugi prebivalci Idrije, kat okoli 3000 fotografij pa je godbenikom podaril idrijski fotograf, njihov zvesti spremljevalec domala na vseh dogodkih, Robert Zabukovec.

Sicer pa člani idrijske “pleh muske” na današnji praznik dela že od 6. ure zjutraj prebivalce Idrije in Spodnje Idrije prebujajo s tradicionalno budnico.

“Dogodke ob letošnji 360-letnici nadaljujemo 13. junija, ko bomo svoj tradicionalni koncert združili z otvoritveno slovesnostjo Festivala idrijske čipke, dan kasneje pa bomo v Idriji gostili pihalne godbe iz z Idrijo pobratenih mest in slovenskih rudarskih krajev. Pred koncem leta bomo pripravili še slavnostno akademijo ter slovesen novoletni koncert,” napoveduje preostale dogodke ob jubileju predsednica idrijskih godbenikov Nives Koželj Bizjak.

Idrijska godba tudi v jubilejnem letu igrala na vseh pomembnejših javnih dogodkih na Idrijskem. O njenem pomenu priča tudi dejstvo, da je bilo leta 2013 Godbeno društvo rudarjev Idrija vpisano v Register žive kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo.

Metka Rupnik