Veliki pajesen – velik problem?
Ko so v Evropo prinesli veliki pajesen, so v njem videli hitro rastoče parkovno drevo z rahlo, svetlo krošnjo in nezahtevnim rastiščem.
V Idrijo naj bi ga po pripovedovanju domačinov prinesli Italijani. Prva drevesa so zasadili nad stavbo »Kloštra,« danes Mladinskega centra Idrija. Počasi pa se kažejo tudi temnejše plati sobivanja s to drevesno vrsto.
Veliki pajesen (Ailanthus altissima) je invazivna tujerodna vrsta, ki v ugodnih pogojih s hitro rastjo preraste avtohtono rastje. Njegova rast je tako hitra, da lahko v dobrem desetletju deblo v premeru zraste krepko več kot 25 cm. Iz korenin izraščajo številne mladike, enako se zgodi na »mestih poškodb« lubja in korenin. Na enem samem ženskem drevesu lahko dozori letno do 300 000 semen, opremljenih s »pomožno letalno napravo,« ki na ugodnem rastišču ohranijo kaljivost desetletje in več. Še en razlog, da je ta invazivna drevesna vrsta tako uspešna - vsebuje namreč strupeno snov, ki zavira rast ostalih drevesnih vrst v okolici.
Doslej so bila v naši okolici evidentirana tri območja rasti: travnik za stavbo MCI, ob sprehajalni poti med objektom Topilnica in ovinkom za brvjo pri »Renkovcu« ter nad cesto pri vstopu v Idrijo (pred pokopališčem). Idrija ima zaradi lege v dokaj zaprti kotlini in večje oddaljenosti od sosednjih rastišč velikega pajesena možnost, da se tu vsaj omeji rast te invazivne drevesne vrste. Uspešno odstranjevanje lahko poteka le ob upoštevanju navodil in zaščitnih ukrepov! V nasprotnem primeru pa z nestrokovnim odstranjevanjem povzročimo samo še bujnejšo razrast. Način odstranjevanja je odvisen od spola rastline, tipa rastišča, starosti rastline in zelo pomembnih predhodnih načinov odstranjevanja.
Mesto je pripravljeno nameniti nekaj denarnih sredstev za odstranjevanje velikega pajesena iz našega okolja. Računamo pa na pomoč prostovoljcev v jesenskem in spomladanskem času, ko bo čas ponovno primeren za odstranjevanje.
Za lažjo prepoznavo te tujerodne invazivne drevesne vrste lahko sledite povezavi na:
Avtorja fotografij: Marta in Andraj Lužnik.