Pojasnila direktorja ZD Idrija o vzrokih in pokritju primanjkljaja v lanskoletnem poslovanju zavoda

Razlogi za primanjkljaj tudi v z uredbo nepriznanih stroških ...

Zdravstveni dom Idrija (ZD Idrija) je lani zabeležil za 350.000 evrov primanjkljaja v poslovanju. Po besedah direktorja mag. Tomaža Glažarja je večina primanjkljaja posledica neustrezne revalorizacije in nepriznanih stroškov na podlagi vladne uredbe, ki že tretje leto ne priznava revalorizacije, posledično uredba ne sledi inflaciji oziroma rasti stroškov, zato ZD Idrija dobiva manj sredstev, kot bi jih moral. Ta razkorak se najbolj odraža v razliki med dejanskimi in priznanimi stroški amortizacije osnovnih sredstev.

Drug del primanjkljaja izhaja iz nekaterih dejavnosti ZD Idrija. Od prej omenjenega skupnega primanjkljaja so ga kar 140.000 evrov zabeležili v dejavnosti nujne medicinske pomoči. Kot pojasnjuje Glažar, ZZZS idrijskemu zdravstvenemu domu ne priznava plačila nadur ter večjih stroškov podjemnih pogodb z zdravniki, ki rešujejo kadrovsko vrzel v tej službi.

Glažar pojasnjuje, da je primanjkljaj tudi v dejavnosti patronažne službe, ki po njegovem mnenju ni korektno vrednotena, in v dejavnosti nenujnih zdravstvenih ter sanitetnih prevozov. Kot ugotavlja, je ob prenehanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vlada iz nepojasnjenih vzrokov znižala priznano ceno opravljanja teh prevozov za 7,5 %, kar spet ustvarja primanjkljaj idrijskemu zdravstvenemu domu. Glažar ponovno opozarja, da bi morala država izvajalcem na geografsko zahtevnem in demografsko razseljenem območju priznati višje stroške tovrstnih storitev kot v urbanih središčih. V času, ko izvajalci zdravstvenih prevozov iz idrijskega zdravstvenega doma v ljubljansko bolnišnico opravijo le en prevoz, jih v Ljubljani zaradi bližine lahko izvedejo deset. Tudi storitev patronaže na terenu ni primerljiva med mestnim in urbanim okoljem. Da patronažna sestra iz idrijskega zdravstvenega doma prispe do pacienta v bolj oddaljenem zaseljku idrijske ali cerkljanske občine lahko v eno smer potrebuje tudi 40 do minut. Vse to pa se na koncu odrazi tudi v številu in plačilu storitev. ZD Idrija ima sicer priznan dodatek za storitev na oddaljeni točki, ki pa ne pokrije dejanskih stroškov storitev na geografsko tako zahtevnem območju.

Pokritje primanjkljaja in načrt sanacije

Sveta občin Idrija in Cerkno, ki sta ustanoviteljici ZD Idrija, sta potrdila sanacijski program vodstva ZD Idrija za pokritje lanskoletnega primanjkljaja. Del tega je zavod pokril iz presežkov poslovanja v minulih letih, del, ki se nanaša na razliko v dejanskih stroških amortizacije in tistih, ki jih plača ZZZS – ta znaša okoli 144.000 evrov-, pa bo šel v breme občin ustanoviteljic. Kot ugotavlja Galažar, se tu jasno vidi, da gre za prikrito financiranje zdravstvene dejavnosti s strani občin, saj zdravstvenemu domu niso priznane ustrezne cene zdravstvenih storitev, ki jih opravlja. Po Glažarjevih besedah je to posledica dejstva, da vlada to področje v zadnjih treh letih ne ureja s splošnim dogovorom, h kateremu bi, med drugim, povabila tudi predstavnike zdravstvenih domov oziroma primarnega zdravstva, ampak preprosto sprejme vladno uredbo.

Sicer pa se je ZD Idrija v sanacijskem programu usmeril tudi v zmanjšanje stroškov kurirske službe, materialnih stroškov s še skrbnejšim ravnanjem z zdravili in sanitetnim materialom, za katerega bodo pri dobaviteljih skušali doseči znižanje stroškov. Laboratorijske preiskave bodo omejili na za diagonostiko najpotrebnejše in uvedli osebo za aktivno spremljanje beleženja zdravstvenih storitev, da bodo ZZZS posredovali natančen seznam opravljenih storitev. Revizijo so usmerili tudi v dejavnost nujne medcinske pomoči, patronažne službe ter nenujne in sanitarne zdravstvene prevoze.

Kljub racionalizaciji poslovanja pa ne bodo opustili načrtovanih investicij, denimo v prenovo laboratorija, ki se bo začela jeseni, le da jo bodo izvedli v skladu z razpoložljivimi sredstvi.

Metka Rupnik