Kot je znano, je Pier Paolo Pasolini, italijanski pesnik, pisatelj, režiser, intelektualec, novinar, kritik in filozof, eno leto svojega otroštva preživel tudi v Idriji, ki ga je osebno pomembno zaznamovala, kar se odraža tudi v njegovi pesniški besedi. Prek Pasolinijeve ustvarjalnosti se Idrija že vrsto let na različne načine povezuje z nekaterimi kraji, v katerih je sloviti Italijan živel, zlasti s Casarso na območju Pordenona v italijanski regiji Furlanija-Julijska krajina.
Partnerji v Idriji in italijanskem Pordenonu od aprila lani sodelujejo v skupnem mednarodnem Interregovem projektu “4P Čezmejne poti, ki odkrivajo dediščino Piera Paola Pasolinija”. Projekt želi ovrednotiti in tudi skozi raziskovalno aktivnost ter kulturno prizmo predstaviti Pasolinijevo delo ter ga vključiti tudi v oblike trajnostnega turizma. Poleg italijanskih partnerjev so v projekt na slovenski strani vključeni med drugim tudi Občina Idrija in Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija ob sodelovanju Mestne knjižnice in čitalnice Idrija, Univerza v Novi Gorici ter pridružena partnerja Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija in ICOMOS – Slovensko nacionalno združenje za spomenike in spomeniška območja (Ministrstvo za kulturo).
V projektu, ki se bo zaključil prihodnje leto, se odvijajo številne aktivnosti, med drugim tudi tako imenovana mednarodna šola z naslovom “Pier Paolo Pasolini med naravo in kulturo: Čustvene krajine in jezikovne meje”, ki jo bodo od 2. do 6. novembra letos gostile italijanska Casarsa, kjer tovrsta šola poteka že več let, ter na slovenski strani letos prvič Idrija in Nova Gorica.
Prav te dni in vse do 9. septembra vabijo k prijavi mlade raziskovalke in raziskovalce, stare od 18 do 25 oziroma 27 let, ki dobro obvladajo angleški ter slovenski in/ali italijanski jezik, da se prijavijo na ta vrhunski petdnevni izobraževalni program, ki je za udeležence brezplačen.
Cilj mednarodne šole je poglobiti razumevanje vpliva Furlanije na Pasolinijevo poetiko skozi doživljajsko izkušnjo v ključnih krajih njegovega življenja ter literarnega, filmskega in kulturnega ustvarjanja; analizirati jezikovne in prevajalske razsežnosti Pasolinijeve misli s posebnim poudarkom na odnosu med italijanskim in slovenskim jezikom ter spodbuditi čezmejno izmenjavo med mladimi raziskovalci iz različnih evropskih držav.
Metka Rupnik
Foto: Vir-splet
