Danes, na dan reformacije, Slovenci obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Reformacija je bila versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvi prevod Svetega pisma, prvo slovnico slovenskega jezika, čeprav je bila pisana v latinščini.
Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je bil Primož Trubar, ki je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik, skupno pa je avtor več kot 25 del oziroma polovice vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci. Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu, in je plod prepričanja slovenskih protestantov, da mora božja beseda priti do vernika brez posrednikov, neposredno iz Svetega pisma in v njemu razumljivem jeziku. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje in slovenski knjižni jezik v naslednjih dveh stoletjih.
Idrija je bila v tistem času eno močnih središč slovenskega protestantskega gibanja, saj so slovenski protestantski reformatorji preko svojih somišljenikov in sodelavcev vplivali tudi na dogajanja v našem rudarskem mestu v drugi polovici 16. stoletja. Protestantski veroizpovedi, ki se je v Idriji razširila po letu 1560, je tri do štiri desetletja povečini pripadalo tudi vodstveno in tehnično osebje pri živosrebrovem rudniku s prvim upraviteljem slovenskega rodu in zavzetim protestantom Gregorjem Komarjem na čelu. Komar v zadnji četrtini 16. stoletja velikopotezno prenovil in razširil rudniške obrate ter jih opremil s tedanjimi vrhunskimi tehničnimi napravami. V skladu s pedagoškim programom Primoža Trubarja so protestanti v Idriji ustanovili prvo idrijsko ljudsko šolo za dečke in deklice, na kateri je v dveh desetletjih poučevalo skupno pet učiteljev. Med njimi posebej izstopata Matija Ebendorfer, ki je rudarjem pisal pritožbe zoper izkoriščanje, in Peter Gallus, bližnji sorodnik slavnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa.
Na pomen delovanja protestantov v Idriji opominja tudi spominska plošča, ki so jo Idrijčani leta 2011 odkrili na pročelju stavbe Magazina.
Metka Rupnik
