Prebivalci idrijske (in cerkljanske) občine še vedno množično na krvodajalski akciji

Prebivalci idrijske občine (skupaj s Cerkljani) se že vrsto let uvrščamo na najvišja mesta med slovenskimi kraji po deležu krvodajalcev na število prebivalcev ter po množičnosti odziva na redne krvodajalske akcije. In zvestobo tej človekoljubni odločitvi smo izkazali tudi na letošnji zimski krvodajalski akciji, ki je v Idriji potekala zadnje dni januarja, saj je bila znova izredno dobro obiskana.  V treh dneh je kri darovalo 695 ljudi, od tega na zadnji dan akcije, ko so zabeležili največ obiska, kar 270. Od skupnega števila udeležencev na krvodajalski akciji jih je 34 kri darovalo prvič. Med njimi je bila kar polovica dijakov iz Gimnazije Jurija Vege Idrija, ki jih je Rdeči križ Slovenije v času pred akcijo s posebnim predavanjem vabil h krvodajalstvu. Pomembno je pomlajevati vrste krvodajalcev, saj je splošno znano, da ima Slovenija veliko populacijo darovalcev med upokojenci, vendar pa je starostna meja darovanja krvi omejena na zaključenih 65 let.

Idrijski Rdeči križ je v času krvodajalske akcije izvajal tudi postopek za opredelitev darovanja človeških organov, za kar je v dneh krvodajalske akcije obrazec izpolnilo 22 oseb.

Območno združenje Rdečega križa Idrija se zahvaljuje vsem udeležencem, medijem za podporo, Osnovni šoli Idrija za prostore in podjetjem, ki podpirajo zaposlene, da se akcije lahko udeležijo.

In kdo je lahko krvodajalec?

Kri lahko daruje vsak, ki je dobrega zdravja, star med 18 in 65 let, tehta vsaj 50 kg, zadnje mesece ni imel večje operacije, v zadnjem letu ni prejel transfuzije, moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi, ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.

Krvi pa ne morejo darovati tisti, ki imajo hujša obolenja srca, imajo ali so imeli maligne (rakave) bolezni, sodijo v rizično skupino za prenos bolezni, imajo sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z insulinom ter tisti, ki prebolevajo ali so v zadnjih štirinajstih dneh prebolevali akutno vnetje.

V Sloveniji je najbolj pogosta krvna skupina A (40 %), sledi krvna skupina 0 (38%), krvne skupine B je okoli 15 %, medtem ko je krvna skupina AB zelo redka, in jo ima le okoli 7% ljudi.

Metka Rupnik

Foto: OZ RK Idrija