Grajski večeri na gradu Gewerkenegg - LJUBEZENSKI NAPOJ

Gaetano Donizetti (1797–1848), mojster obdobja belkanta in italijanske romantične opere, je imel močan vpliv na razvoj operne umetnosti v obdobju, ko sta žareli operni zvezdi Rossinija in Verdija. Skomponiral je zavidljivih 75 opernih del v italijanskem in francoskem jeziku ter številna instrumentalna in vokalna dela. Donizetti se je kot nadarjen operni skladatelj uveljavljal na opernih odrih od Benetk do Rima in Neaplja. Leta 1830, ko je bil povabljen v Milano, je njegova opera Anna Bolena doživela velik uspeh, čez noč se je uveljavil v mednarodnem prostoru, se osamosvojil od Neaplja in dobil velik umetniški zagon. Nova Donizettijeva dela so se vrstila eno za drugim, skladal je z izjemno hitrostjo in čeprav so številna med njimi obležala v arhivih, so nekatere operne stvaritve vendarle požele uspeh in so še danes stalnica na odrih opernih hiš po vsem svetu, med njimi zlasti Ljubezenski napoj (1831), Lucija Lammermoorska (1835), Hči polka (1849) in Don Pasquale (1849).

Libretist Felice Romani je povzel Scribov libreto Auberove modne francoske opere Le Philtre (1831) in ga prenesel v italijanski prostor, Donizzeti pa je zatem svojo štirinajsto operno in prvo dovršeno umetnino nezahtevnega komičnega žanra skomponiral v pičlih dveh tednih. Mnogi delo postavljajo ob bok Rossinijevemu Seviljskemu brivcu, v njem je lahkotna zgodba prepletena z izbrušenim humorjem, opero pa odlikuje tudi izrazita donizzetijevska melodika, ki doseže svoj vrh v priljubljeni kavatini Una furtiva lacrima.