Rejništvo je srčno dejanje s trdno podporo države

Rejništvo ni le oblika pomoči otroku v stiski. Je odločitev človeka, da nekomu ponudi varen objem, občutek sprejetosti in prostor, kjer lahko otrok ponovno začuti, da je vreden ljubezni, razumevanja in topline doma. Za mnoge otroke, ki zaradi različnih življenjskih okoliščin začasno ne morejo živeti pri svojih starših, rejniška družina pomeni prvo mirno noč po dolgem času, prvi brezskrben smeh in prvi občutek varnosti.

Mnogi ob besedi rejništvo najprej pomislijo na zahtevne postopke, veliko odgovornost ali finančno breme. Resnica pa je drugačna. Država skozi Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD) ter Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje rejniške dejavnosti sistemsko skrbi za to, da rejniki pri svojem poslanstvu niso prepuščeni sami sebi. Rejništvo je danes strokovno podprto področje, kjer imajo rejniki pomoč centrov za socialno delo, strokovnjakov, usposabljanj in tudi finančno podporo za kakovostno skrb otroka.

Kaj je namen rejništva?

Namen rejništva je otrokom omogočiti zdravo rast, vzgojo, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj ter pripravo na samostojno življenje. Gre za začasno obliko varstva, kadar otrok zaradi različnih stisk, nasilja, bolezni, zanemarjanja ali drugih težkih okoliščin ne more živeti v svoji matični družini.

Pomembno je poudariti, da rejništvo ni nadomestilo za otrokove starše, temveč most do stabilnosti. Cilj je, da otrok v varnem okolju pridobi občutek zaupanja, varnosti in sprejetosti. Rejnik otroku ne daje le strehe nad glavo, temveč predvsem občutek, da nekam pripada.

Pogosto otrok v rejništvo pride prestrašen, tih in nezaupljiv. Potrebuje čas, potrpežljivost in predvsem odraslo osebo, ki vztraja ob njem tudi takrat, ko sam ne zna pokazati svojih čustev. Prav v teh trenutkih se pokaže največja vrednost rejništva – človečnost.

Kdo lahko postane rejnik?

Zakon določa, da mora oseba, ki želi postati rejnik ali rejnica:

-        biti polnoletna,

-        imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,

-        imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, izjemoma tudi nižjo izobrazbo od zahtevane, če se oceni, da je nedvomno v korist otroka,

-        imeti primerne osebnostne lastnosti in primerne bivalne pogoje,

-        biti nekaznovana za določena kazniva dejanja,

-        uspešno opraviti usposabljanje za izvajanje rejniške dejavnosti.

CSD v postopku preveri primernost kandidata, njegove življenjske razmere in pripravljenost na odgovorno vlogo. Pomembno je razumeti, da država pri tem ne išče popolnih ljudi. Otroci ne potrebujejo popolnosti – potrebujejo stabilnost, varnost, toplino, potrpežljivost in občutek doma.

Rejniki so lahko posamezniki ali pari različnih življenjskih poti. Pogosto se za rejništvo odločijo ljudje, ki želijo del svojega življenja nameniti otroku, ki potrebuje pomoč. Marsikateri rejnik pove, da je prav otrok v njihovo življenje prinesel novo globino, povezanost in občutek smisla.

Kako poteka postopek?

Postopek za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti poteka preko krajevno pristojnega CSD. Kandidati oddajo vlogo, nato sledijo razgovori, preverjanje pogojev in vključitev v usposabljanje.

Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje rejniške dejavnosti posebej poudarja pomen strokovne priprave kandidatov. Usposabljanje bodočim rejnikom pomaga razumeti otrokove stiske, travme, pomen navezanosti ter sodelovanje z biološko družino in strokovnimi službami.

Ko oseba pridobi dovoljenje, o namestitvi otroka v rejništvo odloči sodišče, CSD pa z rejnikom sklene rejniško pogodbo. Strokovni delavci rejniško družino spremljajo in ji nudijo podporo skozi celotno obdobje rejništva.

Finančna in strokovna podpora države

Pogosta zmota je, da rejniki za otroka skrbijo brez ustrezne podpore. Zakon jasno določa pravice rejnika in finančne prejemke, ki omogočajo kakovostno skrb za otroka.

Po trenutno veljavni zakonodaji rejnik prejema rejnino, ki trenutno znaša 1.166,12 €. Ta vključuje oskrbnino za otroka ter plačilo dela. Ob zahtevnejši skrbi se lahko višina prejemkov poveča (oskrbnina za 25% oziroma za 50 %, prav tako za 25% oziroma 50% tudi plačilo dela rejniku). Rejnik je upravičen tudi do dodatkov in strokovne pomoči.

Pomembna novost novejše zakonodaje je tudi dodatna krepitev socialne varnosti rejnic in rejnikov, zlasti za tiste, ki rejniško dejavnost opravljajo kot poklic. Država zagotavlja vključitev v socialna zavarovanja in s tem večjo varnost ter priznanje pomembnosti njihovega dela.

Rejnikom so na voljo:

-        strokovna pomoč CSD,

-        podpora individualnih projektnih skupin,

-        usposabljanja in supervizije,

-        brezplačna pravna pomoč,

-        pravica do dopusta,

-        pomoč pri vključevanju otroka v vrtec, šolo in okolje.

To pomeni, da rejnik v svoji vlogi nikoli ni sam.

Rejništvo ni vedno lahko – je pa neprecenljivo

Rejništvo prinaša tudi težke trenutke. Otroci v rejništvo pogosto prihajajo z bolečimi izkušnjami, nezaupanjem in strahovi. Potrebujejo čas, da začnejo verjeti odraslim. Včasih so njihove stiske izražene skozi tišino, jezo ali umik vase.

A prav v teh trenutkih ima rejniška družina možnost ustvariti največjo spremembo. Ko otrok prvič brez strahu zaspi. Ko začne zaupati. Ko ponovno verjame, da ga nekdo posluša in sprejema. Takšni trenutki so tihi, a neprecenljivi.

Mnogi rejniki povedo, da jih otroci naučijo drugačnega pogleda na življenje – več potrpežljivosti, hvaležnosti in razumevanja. Rejništvo ni le pomoč otroku, pogosto spremeni tudi življenje odraslih.

Otroci ne potrebujejo popolnih ljudi – potrebujejo ljudi z odprtim srcem

V Sloveniji še vedno primanjkuje rejnic in rejnikov, predvsem takšnih, ki bi bili pripravljeni sprejeti starejše otroke, sorojence ali otroke s posebnimi potrebami. Prav zato je pomembno, da se o rejništvu govori odprto, strokovno in tudi srčno.

Morda kdo ob prebiranju tega članka razmišlja: »Ali bi zmogel?« To vprašanje si zastavi skoraj vsak bodoči rejnik. Pomembno pa je vedeti, da nihče ni popolnoma pripravljen na vse izzive. Pomembna sta pripravljenost pomagati in odprto srce.

Otrok v stiski ne potrebuje popolnega doma. Potrebuje varen prostor, kjer ga nekdo vpraša, kako je preživel dan, kjer ima svojo posteljo, topel obrok in občutek, da je pomemben.

Če vas je tematika nagovorila ali bi želeli izvedeti več o postopku pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, se lahko obrnete na pristojni CSD, kjer vam bodo strokovni delavci z veseljem predstavili vse potrebne informacije.

Center za socialno delo Severna Primorska, Enota Idrija, Vojkova ulica 4a, 5280 Idrija, telefon 053734600, e-pošta gpcsd.idrij@gov.si