V četrtek, 7. junija 2018 je soorganizaciji Vlade RS in Občine Idrija na idrijskem gradu Gewerkenegg potekala prva izmed prihajajočih razprav o prihodnosti Evropske unije v Sloveniji.
Posvetovanje je bilo del vseevropskega projekta na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Po odločitvi o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz EU so se namreč ostale članice odločile, da si vzamejo čas za razmislek in pogovor o tem, kako naprej. Rezultati vseh posvetovanj bodo zbrani v poročilu za voditelje držav in vlad EU, ki bodo o tem razpravljali na zasedanju Evropskega sveta decembra 2018, pa tudi na vrhu v Sibiu maja 2019, tik pred volitvami v Evropski parlament.
Idrija je bila izbrana kot prvi kraj za posvetovanje zaradi svojega velikega pomena za evropsko kulturno dediščino, zaradi gospodarske uspešnosti in aktivnih državljanov. Slednje je dogodek potrdil – priča smo bili izredno argumentirani in konstruktivni razpravi o perečih vprašanjih Evropske unije med predstavniki vladnih služb ter civilno družbo in državljani.
Razprava, ki jo je moderirala dr. Ksenija Šabec. je bila razdeljena na tri sklope: EU v vsakdanjem življenju, vloga malih mest v EU ter pomen kulturne dediščine za EU. Razprave so se poleg predstavnikov idrijske civilne družbe in državljanov udeležili tudi minister za kulturo Tone Peršak, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino mag. Ksenija Kovačec Naglič, generalni direktor za zadeve EU mag. David Brozina, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič ter v.d. vodje Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Manja Toplak.
V nadaljevanju prilagamo izjavo za javnost, ki jo je pripravil Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje
----
Evropska unija ni samoumevna
Na posvetu z državljani v Idriji 7. junija 2018 smo slišali mnogo mnenj in predlogov, kakšna naj bo Evropska unija prihodnosti. Temeljna ugotovitev je bila, da Evropska unija ni samoumeven dosežek. Tega se premalo zavedamo.
Idrijčanke in Idrijčani so večkrat izpostavili, da članstvo Slovenije v EU občutijo praktično na vsakem koraku vsakdanjega življenja. Ne le med izvajanjem projektov, ki jih sofinancira EU, ampak veliko bolj preko sodelovanja in povezovanja, ki ga nadaljujejo tudi, ko so projekti že davno zaključeni. Ocenjujejo, da se ne bi smeli spraševati, koliko smo sposobni izkoristiti sredstva EU, ampak kaj želimo doseči, kaj so naši cilji.
Tako Anton Peršak, minister za kulturo, kot Idrijčanke in Idrijčani sami so priznali, da ima Idrija izjemen potencial za razvoj, ki pa predvsem na področju turizma še ni dovolj izkoriščen. Ena od udeleženk je izpostavila, da majhno zdaleč ne pomeni manjvredno, kar se vedno znova dokazuje v srečanjih z drugimi državljani EU. Druga sodelujoča je menila, da prav članstvo Slovenije v EU odpira poti za uresničitev razvoja turizma v Idriji. Ob tem so razpravljavci opozorili, da je v EU več tisoč mest, ki so podobna Idriji in ji konkurirajo s turistično ponudbo, zato je treba delati na zanimivih zgodbah, nič ne bo prišlo samo od sebe. Eden od konkretnih predlogov je bil, da Idrija tehnično dediščino bolj poveže z gospodarstvom.
Pozitivno vrednotenje obstoja EU in članstva Slovenije v njej potrjujejo tudi podatki javnomnenjske raziskave Eurobarometer, opravljene aprila 2018, ki jih je predstavila Manja Toplak, v. d. vodje Informacijske pisarne Evropskega parlamenta. Kar 58 % Slovencev nas ocenjuje, da je članstvo v EU dobra stvar, 49 % pa meni, da naš glas v EU šteje. Slednje je Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije, ponazoril še s konkretnim primerom načina odločanja v Evropski centralni banki, kjer imata guverner Banke Slovenije in guverner nemške banke enako glasovalno moč ne glede na velikost države, ki jo zastopata. V razpravi je moderatorka dr. Ksenija Šabec vseeno izzvala udeležence z vprašanjem, zakaj pa je potem udeležba na evropskih volitvah v Sloveniji tako nizka? Slišali smo zanimive odgovore in predloge rešitev, pa tudi kritike. Nekaj udeležencev je izpostavilo, da tudi v EU ob težavah ali aferah občutimo, da pravila ne veljajo za vse enako. Predvsem politiki in mediji nosijo veliko odgovornost, ko se odzivajo na posamezno dogajanje.
Za zaključek pa smo prihranili zanimiv predlog mladega Idrijčana, ki ga je naslovil na predstavnike EU, vlade in občine, da bi po izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske prestolnico EU prenesli iz Bruslja bližje geografskemu središču EU. Zakaj pa ne? Saj pravimo, da je Bruselj tako daleč …
Vir fotografij: Urad Vlade RS za komuniciranje
