- O OBČINI
- OBČINSKA UPRAVA
- ORGANI OBČINE
- E-OBČINA
- NOVICE IN OBJAVE
- KONTAKTI
- TURIZEM
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je za lažjo prijavo škod na kmetijskih zemljiščih in gozdovih pripravila obrazce za prijavo škod po lovni divjadi na lovnih površinah do lovskih družin ter prijavo te škode komisiji, v kolikor v 8 dneh od prijave ne pride do sporazuma o poplačilu škode, ki so dosegljivi na spletnem naslovu
http://www.kgzs.si/gv/gozd/skoda-po-divjadi.aspx
Pojasnjeni pa so tudi postopki za prijavo škode po lovni divjadi na nelovnih površinah ter za prijavo škode po zavarovanih vrstah prostoživečih sesalcev in ptic, kamor sodijo tudi volk, rjavi medved, ris ter skoraj vse ptice.
Postopek uveljavljanja odškodnin zaradi škod od:
I. LOVNE DIVJADI V LOVIŠČU
Za škodo od lovne divjadi v lovišču (divji prašič, jelenjad, srnjad, jazbec, zajec, lisica, kune, šoja, sraka, siva vrana, ipd..) je po Zakonu o divjadi in lovstvu odgovoren upravljavec lovišča (lovska družina oziroma državno lovišče). Postopek prijave škode lovski družini oziroma državnemu lovišču: 1. Oškodovanec mora škodo od lovne divjadi pisno prijaviti lovski družini oziroma lovišču s posebnim namenom, v treh dneh, ko je škodo opazil. Priporočljiva je priporočena pošta. 2. V osmih dneh od prijave škode se morata oškodovanec in upravljavec sporazumeti o višini škode. 3. Če do sporazuma ne pride, lahko oškodovanec pisno prijavi škodo »Komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah«, ki je organizirana za posamezen LUO po Upravnih enotah. 4. Komisija mora škodo oceniti najpozneje v 15 dneh. 5. Če tudi na podlagi ocene komisije o višini škode ne pride do sporazuma med upravljavcem in oškodovancem lahko oškodovanec vloži tožbo pri pristojnem sodišču, najkasneje v roku treh let od nastanka škode.
II. LOVNE DIVJADI NA NELOVNIH POVRŠINAH
Za škodo od lovne divjadi na nelovnih površinah je po Zakonu o divjadi in lovu odgovorna Republika Slovenija. Po tem zakonu so nelovne površine: površine, kjer je prepovedan lov; površine naselij in zaselkov; vrtovi, nasadi in druge intenzivne kmetijske kulture, ograjene z ograjo, ki ne dovoljuje prehoda zajcu ali parkljasti divjadi; z ograjo obdani objekti, ipd.. Postopek prijave škode na nelovnih površinah Zavodu za gozdove Slovenije: 1. Oškodovanec mora škodo pisno prijaviti pristojni Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, v treh dneh, ko je škodo opazil. Priporočljiv je tudi telefonski klic na Območno enoto ZGS. 2. V osmih dneh mora ZGS opraviti ogled, napisati zapisnik in pristopiti k sklenitvi sporazuma z oškodovancem. Če se oškodovanec z višino odškodnine ne strinja, sporazuma ne podpiše. 3. V primeru da do podpisa sporazuma ne pride, lahko oškodovanec pisno prijavi škodo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 58, 1000 Ljubljana. K vlogi je potrebno priložiti mnenje Kmetijske svetovalne službe ali drugih izvedencev odvisno od vrste škode. 5. Če se oškodovanec še vedno ne strinja z višino odškodnine določene s strani MKGP, lahko oškodovanec vloži tožbo pri pristojnem sodišču, najkasneje v roku treh let od nastanka škode.
III. ZAVAROVANIH VRST PROSTOŽIVEČIH SESALCEV IN PTIC
Zavarovani prostoživeči sesalci in ptice so tudi volk, rjavi medved, ris ter skoraj vse ptice, razen šoje, srake, sive vrane in fazana. Za njihovo škodo je po Zakonu o ohranjanju narave odgovorna Republika Slovenija. Postopek prijave škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih prostoživečih vrst Zavodu za gozdove: 1. Oškodovanec mora škodo pisno prijaviti krajevno pristojni Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, v treh dneh, ko je škodo opazil. Priporočljiv je tudi telefonski klic na Območno enoto ZGS. 2. V dveh dneh mora ZGS opraviti ogled, napisati zapisnik in v osmih dneh, na podlagi veljavne lestvice določiti višino odškodnine in pristopiti k sklenitvi sporazuma z oškodovancem. Če se oškodovanec z višino odškodnine ne strinja, sporazuma ne podpiše. 3. Če do podpisa sporazuma ne pride, lahko oškodovanec v 30 dneh od nastanka škode vloži vlogo za izplačilo odškodnine na Ministrstvo za okolje Agencijo RS za okolje, Vojkova 1 b, 1000 Ljubljana. Obrazec oškodovanec dobi pri pooblaščenem cenilcu škode ZGS. K vlogi je potrebno priložiti mnenje Kmetijske svetovalne službe ali drugih izvedencev odvisno od vrste škode. 4. Če se oškodovanec še vedno ne strinja z višino odškodnine določene s strani MOP ARSO, lahko oškodovanec vloži tožbo pri pristojnem sodišču, najkasneje v roku treh let od nastanka škode.
Opozorilo:
Lastnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki mu je prostoživeča vrsta živali povzročila škodo, je upravičen do odškodnine, le, če je na primeren način kot dober gospodar naredil vse, da bi svoje premoženje glede na objektivno možnost nastanka škode obvaroval pred nastankom škode. Pri zavarovanih vrstah živali mora upoštevati Pravilnik o primernih načinih varovanja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju (Uradni list RS 74/2005).
Dodatne informacije v zvezi s škodami od prostoživečih živali dobite pri vašem kmetijskem svetovalcu ali gozdarski svetovalni službi KGZS