Sreda, 7. november 2018 – Inštitut za mladinsko politiko je v torek, 6. novembra, v Mestnem muzeju v Ljubljani že sedmo leto zapored podelil certifikat Mladim prijazna Občina. Tokrat so certifikat prejele štiri občine: Občina Črnomelj, Občina Domžale, Občina Postojna in Občina Slovenske Konjice. Podaljšanje certifikata pa so si prislužile Mestna občina Celje, Občina Črna na Koroškem, Občina Idrija, Občina Kamnik, Občina Ljutomer in Občina Trbovlje. Skupaj ima Slovenija
sedaj 30 mladim prijaznih občin.
Certifikat Mladim prijazna občina je priznanje, ki ga za štiriletno obdobje podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja tistim slovenskim občinam, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja mladinskih politik. Tovrstni ukrepi so usmerjeni v integracijo vedno novih generacij mladih (to je oseb, starih od 15 do vključno 29 let) v posamezne dele življenja družbe, predvsem pa v spodbujanje čim hitrejšega osamosvajanja mladih. Pri oceni uspešnosti izvajanja ukrepov je poseben poudarek namenjen področjem: načrtno obravnavanje področja mladine, participacije mladih,
izobraževanja, mobilnosti, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja mladih, mladinskega organiziranja in sodelovanja v skupnih projektih.
Na letošnji podelitvi so v razpravi posebno pozornost posvetili vprašanju reševanja stanovanjske problematike za mlade. O tem, kako so se reševanja tovrstnega problema lotili v Občini Ajdovščina in v Občini Črna na Koroškem, sta spregovorila župan Občine Ajdovščina, Tadej Beočanin in županja Občine Črna na Koroškem, mag. Romana Lesjak.
V današnjih časih pa ni dovolj, da občina sprejme ukrepe, ampak je pomembno, da te ukrepe predstavi mladim. Ključno vprašanje pri tem je - kako? Kako te ukrepe, ki mladim lajšajo prehod v odraslo življenje predstavit mladim in ali so ti ukrepi res prava rešitev za mlade. Na ta vprašanja je skupaj z ostalima sogovorcema poskušali odgovoriti tudi predsednik Mladinskega sveta Slovenije, Tin Kampel. Vsi trije sogovorci so se strinjali, da so stanovanjski ukrepi eni izmed najdražjih ukrepov občin, pa vendar nujno potrebni, če želimo mladim omogočiti prostor v katerem bodo uživali zasebnost, razvijali svoj potencial in nenazadnje ustvarjali svojo lastno družinsko življenje.
Nina Bavčar Čargo, v. d. direktorica Inštituta za mladinsko politiko je še poudarila, da »Ustava RS v svojem 78. členu nalaga državi in s tem tudi občinam, da morajo ustvarjati možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Pri tem nedvomno zavzema posebno mesto tudi stanovanjska politika mladih, saj je reševanje te eden iz med ključnih dejavnikov osamosvajanja mladih, ki bodo kmalu postali nosilci razvoja naše družbe.«
