KAKO OHRANITI SPOMINE SLOVENSKIH MEST?

Danes je bila v Prizivnici Antonijevega rova v Idriji predstavljena zanimiva avdiovizualna knjiga, ki je po vsebini redkost v slovenskem prostoru. Projekt Ohranjeni spomini, ki sta si ga omislila filmska ustvarjalca Dušan Moravec in Matjaž Mrak, nastaja že dobro leto dni, avtorja pa sta se odločila za javno predstavitev sedaj, ko sta posnela in arhivirala prvo deseterico pričevalcev, sogovornikov.

Zamisel je v bistvu preprosta. V filmski obliki avtorja želita vsako leto ustvariti serijo desetih pričevanj sogovornikov starejših krajanov, ki obujajo spomine na dogodke iz njihovega otroštva, preproste zgodbe in podatke, ki se pogosto izmuznejo iz drugih arhivov.

Dušan Moravec, sicer avtor številnih dokumentarnih uspešnic, je prepričan, da mlajša generacija ne pozna več Idrije izpred 2. svetovne vojne, načina življenja, potovalnih navad, če so ljudje sploh potovali. Zato sta se odločila, da posnameta približno deset pripovedi letno in tako ohranita spomine. Akcija naj se ne bi nikoli končala, v bistvu bi trajala v neskončnost.

Ta neskončnost naj bi se zrcalila v večnem ponavljanju tako, da bosta v starosti svojo vlogo prepustila mladim, sama pa pristala med sogovorniki. Že samo prvi obrazi sogovornikov, ki so med drugim že vidni na spletu, napovedujejo zanimive, na trenutke pikantne, morda celo zamolčane zgodbe. Antonijev rov, za turistične namene urejen vhod v idrijski rudnik, je že napovedal, da bo veliko spominov povezanih prav z rudarjenjem in samim mestom, nikakor pa se avtorja ne želita oklepati le pripovedi iz meščanskega življenja.

„Zanima ju sicer Idrija, a slej ko prej naletijo na pogovore, ki so povezani z okolico, saj so bili nekoč Idrijčani oskrbovalno odvisni od podeželja. Moravec in Mrak upata, da se bo njuna ideja razširila tudi na druge slovenske kraje,“ je na današnji predstavitvi še povedal Dušan Moravec.

Po besedah Matjaža Mraka živimo v „informacijskem srednjem veku“ in lahko se zgodi, da za nami ne bo ostalo nič. Izginila bo elektronska pošta, izginile bodo digitalne fotografije in tako dalje. S projektom Ohranjeni spomini želita te spomine tudi resnično trajno ohraniti. Avdiovizualne zapise hranita na vsaj treh vzporednih strežniških sistemih v različnih tehnologijah. Za uporabnike pa bo najbolj dobrodošel četrta oblika hrambe, to pa je javno dostopno spletno omrežje. Prvi posnetki so vidni na platformi YouTube, kar pa ni dokončna rešitev.

„Strmimo k boljšim spletnim platformam, ki bi omogočile uporabnikom hitro, iteraktivno iskanje vsebin. Vsekakor bo projekt javno dostopen, saj spomine zbirata izključno zaradi zega, da jih delita z vsemi“, je še zaključil Mrak.

Oba avtorja spominov želita, da bo projekt finančno podprt, saj je v prvi fazi k sodelovanju pristopila le Občina Idrija, a sta s tem pokrila le četrtino začetnih stroškov. V vsebinskem smislu pa bodo zelo dobrodošli tudi sami krajani, ki jih želita vzpodbuditi za nove pripovedi.