VALVASORJEVA NAGRADA ZA ENKRATNE DOSEŽKE V MUZEJSTVU

Avtorska skupina Mestnega muzeja Idrija v sestavi Marija Terpin Mlinar, Milojka Magajne, mag. Mirjam Gnezda Bogataj, dr. Miha Kosmač, Anton Zelenc (vsi kustosi) ter zunanja sodelavca mag. Sandro Oblak in Polona Zupnčič je ob letošnjem mednarodnem dnevu muzejev prejela najvišje stanovsko priznanje, ki ga podeljuje Slovensko muzejsko društvo, Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke v muzejstvu, za razstavo »Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919«. Razstava je bila odprta od 26. 10. 2018 do 2. 6. 2019. Med 12 nominiranimi projekti / razstavami je Komisija za podeljevanje Valvasorjevih odličij podelila tri tovrstne nagrade, in sicer avtorjem razstav v Tehniškem muzeju Slovenije, Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in Mestnem muzeju Idrija.

Leta 2015 je Mestni muzej Idrija pričel izvajati raziskovalni projekt posvečen obeležitvi stoletnice prve svetove vojne na Idrijskem in Cerkljanskem, območju, ki v vojni ni bilo direktno udeleženo, zaznamuje pa ga bližina soške fronte. Kot avtorska skupina so v njem sodelovali vsi muzejski kustosi in zunanji strokovni sodelavec in arhitektka oblikovalka. Raziskovalno delo se je začelo, s sodelovanjem Muzejskega društva Idrija, z zbiranjem ustnega izročila in objavo le-tega (Idrijski razgledi, 1/2015), zaključilo pa s postavitvijo občasne razstave »Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919«, ki jo spremlja bogat katalog – znanstvena monografija. Posebnost razstave je postavitev na dveh vsebinsko se dopolnjujočih lokacijah, v Idriji in Cerknem, skupno na skoraj 400 m2 površin. Razstava govori o ljudeh – domačinih, ki jih je zajel vojni tok in jim na domači kmetiji ali v mestnem okolju štiri leta krojil življenjski vsakdan (družbene in življenjske razmere, vojaška železnica, spremenjena družbena vloga žensk, položaj beguncev, prehod v obdobje italijanske nadoblasti, osebni spomini, usode, zgodbe). Celovito izkušnjo vojne pridobimo z ogledom obeh lokacij, vsebinsko zaokrožena pa je tudi vsaka postavitev zase. Eden pomembnejših rezultatov raziskovalnega dela je seznam žrtev vélike vojne, ki je prezentiran na interaktiven način. Z njim se je muzej vključil v vseslovenski projekt Zbiranje podatkov o vojaških žrtvah 1. svetovne vojne.

Razstava je prva na to tematiko v Mestnem muzeju Idrija. Konceptualno odlično zasnovana razstava je izpeljana interdisciplinarno, interaktivno in senzorično. Na njej je predstavljeno doslej neznano gradivo, ki so ga avtorji pridobili z raziskovalnim delom na terenu in v arhivih, številne predmete so posodili zasebni zbiralci. Interpretacijo gradiva spremljajo izvirna besedila, preglednice in kartografsko gradivo, razstavo bogati raznovrsten spremljajoči program: javna vodstva, delavnice, predstavitve.

Grafična podoba razstave sledi vsebinskim, prostorskim in tehničnim okvirom, pri čemer z oblikami, linijami in naborom barv z asimetrijo in različnimi odtenki sive izraža kaotičnost in temino vojnega časa. Vse našteto vključuje tudi logotip razstave.

Po mnenju Komisije za  podeljevanje Valvasorjevih odličij je razstava družbeno aktualna, konceptualno in in oblikovno odlično zastavljena. Subtilna interpretacija kaže odlično sodelovanje tima. Mestni muzej Idrija je z razstavo prvič predstavil tovrstno tematiko, ki spodbuja k razmisleku o ustreznosti današnjega reševanja konfliktnih situacij v svetu in o miru kot temeljni civilizacijski vrednoti.