Idrijski gledališčniki z avtorsko predstavo v počastitev dveh visokih gledaliških obletnic

Idrija letos praznuje dva visoka gledališka jubileja – 250. obletnico izgradnje idrijskega Filmskega gledališča, najstarejše zidane gledališke stavbe na Slovenskem, ter 130-letnico ustanovitve Dramatičnega društva Idrija, drugega najstarejšega gledališkega društva na Slovenskem. Obletnici bodo to soboto, 11. novembra (s ponovitvama 10. in 19. novembra) idrijski ljubiteljski gledališčniki dveh generacij, starejše v okviru dramatičnega društva in mlade iz Male gledališke šole Gimnazije Jurija Vege Idrija, na odru najstarejšega slovenskega gledališča premierno počastili z uprizoritvijo avtorske predstave »Ta veseli dan ali Kaj takega se lahko zgodi le v Idriji.

Viri pričajo, da je bila idrijska gledališka stavba zgrajena leta 1769, in sicer iz gradbenega materiala, ki je ostal pri gradnji sosednjega rudniškega žitnega skladišča. Pobudo za gradnjo naj bi dali tedanji visoki rudniški uradniki nemškega rodu, ki so si tudi v Idriji zaželeli gledališkega dogajanja. S stavbo je Idrija, tedaj drugo največje mesto na Kranjskem, odkrito tekmovala z deželno prestolnico Ljubljano, ki je gledališče dobila le nekaj let prej. Nenavadni »gledališki« podvig Idrijčanov je tedaj tako presenetil visokega dunajskega cesarskega uradnika, da je vzkliknil: »Kaj takega se lahko primeri samo v Idriji!« Nekateri viri namigujejo celo, da so visoki uradniki, zavedajoč se nenaklonjenosti cesarice Marije Terezije do gledališča nasploh, prelisičili dunajske birokrate in namenoma izračunali prevelike količine potrebnega materiala za žitno skladišče, da bi ga gotovo ostalo dovolj tudi za postavitev gledališke stavbe.

Na odru idrijskega gledališča so do sredine 19. stoletja nastopale potujoče nemško in italijansko govoreče igralske skupine, po letu 1850 pa je dobival čedalje izrazitejši slovenski značaj. Prva uprizoritev v slovenskem jeziku je bila igra »Tat v mlinu«, v letih 1853 in 1856 sta bili uprizorjeni tudi znameniti Linhartovi veseloigri »Županova Micka« in »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, po letu 1889 pa je postalo gledališče povsem slovensko. Idrijčan Vinko Lapajne, ki se je tedaj domov vrnil z dunajske gledališke šole, je v mestu ustanovil Dramatično društvo Idrija, drugo najstarejše igralsko društvo na Slovenskem. V njem so poleg domačih, idrijskih ljubiteljskih igralcev gostovala tudi slovita imena slovenskega gledališča, kot na primer Ljubljančan Borštnik. Po zgodovini vzponov in padcev idrijske gledališke zgodbe so se po drugi svetovni vojni gledališke predstave umaknile z njenega odra, gledališče, danes v lasti občine Idrija, pa je postalo mestna kinodvorana, s katero od leta 2015 upravlja Mestna knjižnica in čitalnica Idrija. Tudi dramatično društvo je po obdobjih odmevnih gledaliških predstav doživljalo leta stagnacije. V zadnjih letih pa društvu, ki vključuje zlasti idrijske gledališke igralce starejše generacije, nov zagon dajejo skupne predstave  z dijaki, člani Male gledališke šole pri Gimnaziji Jurija Vege Idrija.

Predstavo “Ta veseli dan ali kaj takega se lahko zgodi le v Idriji” režira Ana Kržišnik Blažica, nastala  je po besedilu idrijskega rojaka, pisatelja Aleša Čarja ter režiserke in medgeneracijske zasedbe igralcev idrijskega dramatičnega društva in male gledališke šole. V njej se kot v nekakšnem časovnem stroju srečujejo vse pomembnejše osebnosti, ki so krojile zgodovino gledališkega življenja v Idriji. S to uprizoritvijo pa želijo snovalci predstave, kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, odločevalce in nosilce kapitala v kraju opozoriti tudi na to, da Idrija kot mesto tako častitljive gledališke zgodovine dandanes nima primerno velike gledališke dvorane z zaodrjem in ostalimi prepotrebnimi prostori, ki bi omogočala gledališke predstave in druge kulturne dogodke ter tako podprla dolgoročnejši obstoj ljubiteljskega gledališča v mestu.

Na včerajšnji novinarski konferenci so zgodovino idrijske gledališke stavbe, dramatičnega društva in vsebino jubilejne uprizoritve predstavili: Borut Hvalec, predsednik Dramatičnega društva Idrija; Karmen Vidmar, ravnateljica GJV Idrija; Milanka Trušnovec, direktorica Mestne knjižnice in čitalnice Idrija, ki upravlja s Filmskim gledališčem Idrija; Aleš Čar, soavtor besedila uprizoritve; Lojze Vehar, nekdanji član Dramatičnega društva in igralec v jubilejni uprizoriti Pohujšanje v dolini šentflorjanski pred 50 leti; Ana Kržišnik Blažica, režiserka uprizoritve; Tomaž Marinko, Ivanka Gantar, Tomaž Bizjak kot predstavniki igralcev v aktualni uprizoritvi; in Laura Podgornik, članica Dramatičnega društva Idrija.

Metka Rupnik
Foto: Aleksander Blažica