- O OBČINI
- OBČINSKA UPRAVA
- ORGANI OBČINE
- E-OBČINA
- NOVICE IN OBJAVE
- KONTAKTI
- TURIZEM
Na Vojskem, tik ob glavni cesti, ob Gnezdovi domačiji, sta družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) in Gozdarsko društvo Posočja danes slovesno otvorila maketo Idrijskega oziroma Gnezdovega žičnega izvleka. S tem so se slovenski gozdarji poklonili izumitelju, Vojskarju Štefanu Gnezdi, začetniku uporabe gozdnih žičnic na Slovenskem. Maketa je tudi prispevek k ohranjanju bogate tehniške dediščine na Idrijskem, negovanju spomina na zgodovinsko izročilo gospodarjenja z gozdovi na Slovenskem ter spodbujanju socialne funkcije gozda.
Štefan Gnezda, rojen leta 1907 na domačiji Pr'Baštetu, je bil kmet in gozdar, ki pa si je delo pri gozdarjenju olajšal s številnimi izumi oziroma izboljšavami. Za spravilo lesa iz gozdov na strmih pobočjih je od leta 1928 uporabljal žične vezi, škripce in lesen vitel na volovsko vprego. Napravo je nenehno izpopolnjeval in leta 1932 poltovorni avtomobil priredil za pogon žičnega žerjava, ki so ga kasneje poimenovali Gnezdov žični (ali idrijski) izvlek. S pomočjo te naprave je bilo mogoče gospodariti z lesom na strmih, težko dostopnih terenih in zmanjšati poškodbe na gozdnem drevju. Gnezdov žični žerjav je obratoval v gozdni proizvodnji do leta 1964, zaradi njegove pomembnosti v gozdarstvu pa je predstavljen tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki.
Današnje otvoritve so se udeležili številni gozdarji ter predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, idrijski župan Tomaž Vencelj in podžupan Branko Lapajne, predstavniki krajevne skupnosti in drugi domačini ter gostje z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Upokojeni žičničarju Petru Gnezdi, nečaku izumitelja Štefana Gnezde, in prav tako upokojenemu gozdarskemu strokovnjaku Milanu Velikonji je priopadla čast rezanja traku in s tem siombolične otvoritve makete Idrijskega izvleka. Peter Gnezda je ob tej priložnosti izrazil veselje, da doprinos njegovega strica na področju žične tehnike ni šel v pozabo.
O pomenu Gnezdovega pionirskega dela na tem odročju je spregovoril Silvester Peljhan iz Gozdarskega društva Posočja.
»Žičnice takrat niso bile poznane, razen iz 1 svetovne vojne. In verjetno so prav te Gnezdi dajale spodbudo in določeno znanje, ki ga je pridobil ob opazovanju teh žičniških sistemov iz vojnega časa. Les s strmih pobočij je do kamionske ceste mogoče spraviti le ročno ali s pomočjo vprežne živine ali z žičnico, ki jo je najbolj smiselno uporabiti prav na tako zahtevnih območjih,« je pojasnil Peljhan.
Projekt postavitve makete Gnezdovega žičnega izvleka na Vojskem je finančno podprla družba Slovenski državni gozdovi. »Družba SiSG je kot družba v državni lasti želimo poskrbeti tudi za ohranjanje tehniške dediščine na tem področju. Projekt zelo nazorno prikazuje, kako so nekdaj spravljali les iz zelo zahtevnih terenov, ki z običajno tehniko niso dostopni. Tudi danes je to enako zahtevno delo, vendar ga opravljamo s sodobno tehnologijo. Naše podjetje je že opremljeno z delom te sodobne tehnologije, dve žičnici pa nameravamo v bližnji prihodnosti še kupiti,« je poudaril Samo Mihelin, začasni direktor SiDG.
Dogodek na Vojskem so spremljale tudi predstavitve, na katerih so gozdarski strokovnjaki osvetlili zgodovino žičniškega spravila na Slovenskem in gospodarjenje z gozdovi na Idrijskem.
Metka Rupnik