Dan reformacije v spomin na rojstvo slovenskega knjižnega jezika

Danes je 31. oktober, v Sloveniji dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na reformacijo kot versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je Slovencem dalo enega ključnih stebrov naroda – slovenski knjižni jezik.

Reformacija se je v evropskem prostoru začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.

To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik.

Letos pa mineva tudi 500 let od rojstva Adama Bohoriča, avtorja prve slovenske slovnice Proste zimske urice, ki je izšla leta 1584 v Wittenbergu. V uvodu brani slovensko jezikovno samostojnost proti nemščini in opozarja na njeno povezavo s slovanskimi jeziki, v latinščini razložena slovnica slovenskega jezika. Sestavljata jo dva večja dela, od katerih prvi obsega pravopis, besedoslovje in oblikoslovje, drugi pa skladnjo. Našteta so tudi načela črkopisa, ki se je po njem imenoval bohoričica. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske slovnice  Philippa Melanchotona, zato ni vsebovala nekaterih značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let. Adam Bohorič je, med drugim, sodeloval tudi z Jurijem Dalmatinom, ki je prvi prevedel Biblijo v slovenski jezik, s Primožem Trubarjem pa sta delila prepričanje, da bo le pravilno načrtovana izobrazba utrdila novo vero med Slovenci.

Bohorič je bil doma blizu Brestanice pri Krškem, zato so se tamkaj odločili 500-letnico njegovega rojstva obeležiti z Bohoričevim letom.

Metka Rupnik