V sklepnem delu projekta tudi priročnik o vizualni komunikaciji v urbanem okolju

Te dni se zaključuje projekt I-DEnDI, ki se osredotoča na vprašanje ohranjanja, pomena in odnosa do dediščine v mestu Idrija. Namen projekta je s privlačnim vizualnim jezikom in s pomočjo sodobnih pristopov interpretacije, predstavitve in nadgradnje ponudbe prebuditi zanimanje zlasti mladih turistov, mladih prebivalcev in drugih obiskovalcev Idrije za vsebine kulturne dediščine mesta. Cilj projekta je vzpostaviti kreativen, inovativen način izražanja identitete in kulturne dediščine ter jo približati uporabnikom tudi s pomočjo privlačne turistične storitve. Projekt, kjer kot partnerji sodelujejo Občina Idrija, Zveza društev Mladinski center Idrija in Zavod za turizem Idrija, sofinancirata Evropska unija iz sredstev evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru programa razvoja podeželja 2014-2020.

V okviru projekta je nastala vrsta zanimivih rezultatov, v teh dneh pa tudi poseben priročnik, ki vsebuje oblikovalsko analizo sedanjih, pogosto neenotnih načinov vizualne komunikacije dediščine v mestu in predloge za celostno komuniciranje vsebin v Idriji. Odgovarja na vprašanje, kako poenotiti urejanje zunanjega izgleda javno-zasebnega prostora, zlasti fasad, ki mejijo na javni prostor in vzpostaviti vsaj minimalne standarde urejanja na tem področju. Namen je znotraj mesta Idrija oblikovati izvedljive rešitve, ki bi prebivalcem in lastnikom prostorov, lokalov, kjer potekajo dejavnosti, pomagale pri kvalitetni zunanji označitvi prostorov. Urejeno mesto je privlačnejše tako za prebivalce kot za turiste in pripomore k večji živosti mest.

Priročnik prinaša torej nekaj priporočil za celostno  ureditev označevanja na fasadah in za ureditev nekaterih degradiranih prostorov v mestu. Vse te rešitve so cenovno izvedljive in z minimalnimi posegi prinašajo velik učinek na atmosfero različnih mikrolokacij v centru Idrije.

V priročniku je tudi nekaj predlogov ureditev, temelječih na dediščini mesta. Ker se v Idriji še vedno ohranjajo pristna poimenovanja idrijskih »becirkov«, v priročnik ponuja predlog, da bi ta stara imena predelov mesta zapisali na določene hiše v »becirkih«, da bi se imenovanja ohranila za prihodnje generacije. Drug predlog pa je vpeljava Scopolijevega vrtav Idrijo. Pri analizi prostora sta oblikovalki priročnika namreč ugotovili, da v centru Idrije primanjkuje zelenih prostorov, ki pa so včasih pestrili center mesta v obliki vrtičkov, dreves v parku … Ena od rešitev predlaga smiselno povezavo mikrolokacij v mestu, ki bi jih lahko namenili  za ozelenitev v vseh letnih časih. Namesto postavitve korit pred objekti, lokali letnimi vrtovi, bi povezano ozelenili celo mestno jedro v nekakšnem skupnostnem projektu, v katerem bi sodelovala širša javnost pod vodstvom strokovnjakov s tega področja.

Priročnik bo tudi osnova za pripravo pravne podlage na področju urejanja naselij.

Metka Rupnik
Foto: ICRA