Naj bo božič tudi praznik družine, pesmi in topline, vam vošči Občina Idrija

Danes praznujemo božič, za veliko nočjo drugi največji krščanski praznik, ki ga verujoči obeležujejo kot praznik Jezusovega rojstva, za vse, tudi neverujoče, pa je to praznik družine, začetek nečesa novega in najpomembnejših človeških vrednot.

Po tradiciji se družine zberejo že na predvečer praznika, da skupaj okrasijo božično drevesce in postavijo jaslice, ki so eden najlepših izrazov slovenske božične kulturne dediščine in upodabljanja ljudskega razumevanja skrivnosti svete noči. Stara slovenska navada, ki še vedno živi v nekaterih družinah tudi na Idrijskem, zlasti na podeželju, je tudi, da na sveti večer, 24. decembra, družina blagoslovi in pokadi svoje domove, kar ponovi še na silvestrovo in na predvečer svetih treh kraljev, 5. januarja.

Praznično vzdušje ustvarjajo tudi božične pesmi. V svetu je najbolj znana in priljubljena božična pesem Sveta noč, ki je nastala za božič leta 1818, in sicer  v Oberndorfu pri Salzburgu. Vrsto božičnih pesmi, ljudskih in umetnih, pa imamo seveda tudi na Slovenskem. Te dni je ena najpogosteje predvajanih in zapetih skladb božična pesem Glej zvezdice božje. Nekoliko premalo pa se ve, da je njen avtor, tako kot številnih drugih ljudskih cerkvenih napevov, Idrijčan Leopold Belar. Rojen je bil leta 1828 v Idriji, umrl pa pol leta pred koncem stoletja v Ljubljani. V Idriji je sicer živel le v otroštvu, kjer se je šolal in naredil prve glasbene korake pri učitelju glasbe Antonu Krašnarju. Kasneje je Leopold Belar postal učitelja ter služboval v okolici Ljubljane in na Notranjskem. Kot učitelj je bil večkrat odlikovan in postal celo častni meščan mesta Ljubljana. Posebne zasluge ima tudi v glasbi, saj je bil glasbeno izobražen, povsod, kjer je služboval, je vodil tudi cerkvene zbore. Napisal je zbirko pesmi, med katerimi je poleg že omenjene Glej zvezdice božje tudi znamenita maša Oče večni v visokosti.

V našem idrijskem okolju in v naravoslovni stroki pa se premalokrat omenja ime njegovega sina, Albina Belarja. Bil je namreč visoko izobražen slovenski naravoslovec, doktor kemije in naravoslovja, ki mu pripisujejo več izumov. Med drugim je celo prvi izdelal, že v 19. stoletju, žepni radijski sprejemnik in postal pobudnik javnih radijskih oddaj na Slovenskem.

Metka Rupnik

Foto: Nekoliko drugačne jaslice z ene od razstav jaslic v Galeriji sv. Barbare v Idriji