Prešeren in mladi, prešerno mladi

Danes je Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ki ga praznujemo 8. februarja, na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Besedilo sedme kitice Prešernove Zdravljice (pesem je bila napisana leta 1844) smo Slovenci izbrali za slovensko državno himno.  

Na predvečer 8. februarja, osrednjega praznika slovenske kulture, poteka državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Letošnja zaradi epidemioloških razmer ni potekala »v živo«, ampak smo Prešernove nagrajence lahko spoznavali le preko posnetkov v večernem programu nacionalne televizije.

Tudi proslave, ki jih vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku organizirajo po šolah, so se letos morale umakniti iz šolskih prireditvenih prostorov v virtualno okolje. In čeprav je bilo zaradi omejitvenih ukrepov tudi osebno srečevanje sodelujočih v pripravah na prireditve onemogočeno in omejeno na »virtualna okolja«, pa je bilo prav zaradi takih okoliščin potrebno uporabiti drugačne, inovativne, sodobnejše načine soustvarjanja, kar so dokazali tudi učenci in učitelji osnovnih šol idrijske občine.  

Tudi osnovne šole na Idrijskem in Cerkljanskem so se današnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku poklonile z različnimi virtualnimi proslavami. Marsikatere med njimi si na spletnih straneh šol lahko ogledate tudi danes, na slovenski kulturni praznik.

Z virtualnim prazničnim dogodkom so slovenski dan kulture na zadnji predpraznični šolski dan obeležili na OŠ Črni Vrh in Spodnja Idrija. Spletni prireditvi na OŠ Idrija pa so dali naslov "NeraZOOMni časi, volja prešerna« in v njej povezali preplet Prešernove poezije, njegovih uglasbenih pesmi, uprizoritve Povodnega moža in razmišljanj prvo- in drugošolcev o tem, kako oni vidijo Prešerna in njegovo delo. Hkrati pa je to tudi udejanjenje razmišljanja učiteljice Nade Božič, kako Prešernovega Povodnega moža še bolj približati učencem. Zamisel so ji pomagali uresničiti učiteljice in učitelj Tanja Andder, Martina Vidmar in Ciril Čuk ter učenke in učenci različnih razredov osnovne in glasbene šole.  

In čeprav je epidemija preprečila prvotno idejo, da bi proslavo uprizorili v idrijski rudniški dvorani, se je okolje starega mestnega jedra Idrije in obrežje Idrijce nemara še bolj avtentično prilegalo vsebini prireditve.

Metka Rupnik

Foto: Idrijska Prešeren in Julija na »starem placu« iz virtualne proslave OŠ Idrija