Na seji Sveta regije tudi o 4. razvojni osi in regijskem kolesarskem omrežju

Cerkljanski župan Gašper Uršič je danes v Cerknem gostil sejo sveta Goriške razvojne regije, ki so se je poleg županov severnoprimorskih občin ter vodstev razvojnih agencij v regiji kot gostje udeležili tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec s sodelavci ter vodstvo Direkcije za infrastrukturo. Župani in predstavniki razvojnih agencij v regiji so na zasedanju, ki ga je vodil Valter Mlekuž, predsednik sveta regije in bovški župan, gostom predstavili stanje na 4. razvojni osi, načrte nadaljevanja razvoja kolesarskega omrežja v Goriški razvoji regiji ter bohinjsko progo kot steber medregijske in čezmejne trajnostne mobilnosti.

Urejene cestne povezave so eden temeljev razvoja regije

Kot je izpostavil idrijski župan Tomaž Vencelj, sicer tudi predstavnik znova obujenega programskega sveta 4. razvojne osi, je urejena prometna infrastruktura eden ključnih dejavnikov skladnega regionalnega razvoja. Območja v Sloveniji, ki ne ležijo ob avtocestnem križu, in jih je tudi železnica obšla, kot v primeru občin Idrija in Cerkno, zaradi slabe dostopnosti in s tem višjih prevoznih stroškov postajajo lokacijsko nekonkurenčna, pa čeprav je tu najnižja stopnja brezposelnosti v državi in si tukajšnje globalno uspešno gospodarstvo prizadeva privabiti delovno silo. Mladi se izseljujejo, opazen je trend padanja števila in demografsko staranje prebivalstva. Urejena cestna infrastruktura in povezljivost območja sta ključna razvojna dejavnika za ohranitev mladih v tem okolju in lažjo dostopnost do delovnih mest in storitev.

Župani so ministru predstavili nabor prednostnih investicij

Župani ter predstavniki ministrstva in direkcije za infrastrukturo so dosedanje medsebojno sodelovanje ocenili kot uspešno in tvorno, kar dokazujejo že izvedeni projekti na 4. razvojni osi, vrsta investicij pa še čaka. Zato je svet regije na predlog programskega sveta 4. razvojne osi sprejel niz sklepov, s katerimi ministrstvo poziva k čimprejšnji pripravi prostorske dokumentacije za umestitev trase ceste med Cerknim in Hotavljami, k pričetku postopka državnega prostorskega načrta za obvoznico Logatec, uvrstitvi modernizacije odseka Sp. Idrija - Želin v državni NRP, k pospešeni pripravi dokumentacije in izvedbe rekonstrukcije ceste Cerkno – Želin ter k čimprejšnjemu pričetku del pri odcepu za Želin. Župani ministrstvo tudi pozivajo k upoštevanju umeščanja kolesarskih tras pri projektiranju modernizacij cestnih odsekov ter da se v vseh državnih dokumentih upošteva 4. razvojno os kot traso od Robiča do Želina in naprej do Vodic (Jeprca) oz. Kalc s priključkom na AC v Logatcu. Župani predlagajo tudi dopolnitev 4. razvojne osi z vključitvijo krakov od Peršeta do Nove Gorice in od Kobarida do Bovca ter čimprejšnjo izvedbo obvoznice Kanal in zagotovitev sredstev za pripravo dokumentacije za obvoznice Volče, Most na Soči, Spodnja Idrija in Logatec, nujna je tudi modernizacija prometne ureditve v mestnih naseljih, skozi katera poteka 4. razvojna os, kot je na primer Idrija.

Minister: Ne zatika se pri denarju, ampak pri postopkih in soglasjih

Minister Jernej Vrtovec je poudaril, da se njegovo ministrstvo zaveda pomena urejenih cestnih povezav za nadaljnji razvoj regije ter preprečevanje odseljevanja mladih, na kar so na seji tudi opozarjali župani. Sredstva za investicije na 4. razvojni osi, ki so vključene v nacionalni NRP, so že zagotovljena, zatika pa se zaradi dolgotrajnih postopkov in težav pri pridobivanju soglasij, je pojasnil minister in obljubil sodelovanje ministrstva tudi na tem področju. Da je pridobivanje soglasij, tudi naravovarstvenih ena od večjih zagat pri infrastrukturnih projektih, so na seji potrdili številni župani, tudi idrijski župan Tomaž Vencelj.

V nadaljevanju seje sveta regije je direktorica Idrijsko-cerkljanske razvojne agencije Jožica Lazar predstavila stanje na projektu vzpostavitve državnega kolesarskega omrežja v Goriški razvojni regiji, o čemer bomo podrobneje pisali v posebnem prispevku. Predstavnik Posoškega razvojnega centra Miro Kristan pa je predstavil vizijo bohinjske proge kot stebra medregijske in čezmejne trajnostne mobilnosti.

Metka Rupnik