Tularemija je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija F. tularensis. Je zoonoza (nalezljiva bolezen živali, ki se lahko prenaša na človeka). Za človeka sta pomembni dve podvrsti F. tularensis subsp. tularensis (tip A), ki je bolj virulentna in manj virulentna F. tularensis subsp. holarctica (tip B). S prvo podvrsto se srečujejo predvsem v Ameriki, z drugo pa v Aziji in v Evropi (centralni in severni del).
F. tularensis se lahko prenaša z onesnaženo pitno vodo na več načinov:
- s stikom z onesnaženo pitno vodo (vstopno mesto bakterije je koža, zlasti manjše poškodbe kože, oči …)
- z zaužitjem onesnažene pitne vode (vstopno mesto bakterije je sluznica ustne votline, žrela)
- z vdihavanjem aerosola onesnažene pitne vode (vstopno mesto so pljuča).
Ostali načini prenosa:
- z vbodom klopa,
- stikom z živaljo (zajci, kunci, voluharji, pižmovkami, bobri) ipd.,
- z zaužitjem kontaminirane hrane,
- inhalacijo aerosola, prahu, ki nastajata npr. med opravili v naravi kot košenjem trave, nakladanjem sena,
- okužba se pogosteje pojavlja pri nekaterih poklicih - lovcih, gozdarjih, kmetih, veterinarjih, pa tudi med ljudmi, ki se pogosto ukvarjajo z rekreacijo in opravili v naravi.
Simptomi in znaki bolezni
Potek bolezni je odvisen od vstopnega mesta bakterij, virulence povzročitelja ipd. V 80% primerov se pojavi t.i. ulceroglandularna oblika bolezni, za katero je značilen nenaden začetek, mrzlica, vročina, glavobol, redkeje kašelj, bolečine v mišicah in trebuhu, bruhanje in driska. Na mestu stika z okuženo živaljo se običajno pojavi izpuščaj oziroma boleča razjeda, ki se zazdravi z brazgotino ter povečane lokalne bezgavke. Možne so še druge oblike bolezni, najtežji potek ima pljučna tularemija.
Kako preprečim okužbo z bakterijo F. tularensis?
Tveganje za okužbo zmanjšamo s preventivnimi ukrepi:
- Uporabljamo le zdravstveno ustrezno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov.
- Kadar smo v naravi, uporabljamo repelente, ki nas ščitijo pred klopi, komarji in drugim mrčesom.
- Posebej moramo biti pozorni pri rokovanju z divjimi živalmi - se jih ne dotikamo, posebej, če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne.
- Mrtve živali poberemo in odstranimo z rokavicami in odvržemo v komunalne odpadke ali pa še bolje - če jih najdemo v naravi se jih ne dotikamo.
- Pri rokovanju z mesom divjih živali uporabimo rokavice in smo pozorni, da se ne poškodujemo.
- Meso pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelamo.
- Preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč (zamrežimo okna, odprtine).
- Pri čiščenju drvarnic in opravilih v naravi se zaščitimo z masko (FFP2 ali FFP3).
- Redno izvajamo postopke dezinsekcije, deratizacije.
- Z živili rokujemo na varen način - živil ne onesnažimo z umazanimi rokami, umazanimi kuhinjskimi pripomočki, umazanimi delovnimi površinami ali z onesnaženimi surovimi živili (mesom).
|
Zaradi pojava tularemije (zajčje mrzlice) odsvetujemo pitje vode iz vodnih virov v naravi (nenadzorovani izviri, studenci...) v občini Tolmin in Občini Ajdovščina. Ugotovitve dosedanje epidemiološke obravnave nakazujejo, da je zaradi mišjega leta in občasnega obilnega deževja bakterija, ki povzroča tularemijo, močno razširjena v naravi. Voda se lahko onesnaži z bakterijo s trupli okuženih živali ali izločki okuženih živali (najpogosteje glodavci). |
Več informacij:
- F. Tularensis v živilih, dostopno na naslednji povezavi.
