Bralna značka v Sloveniji praznuje 60, Bevkova bralna značka 58 let

Te dni po osnovnih šolah z različnimi priložnostnimi dogodki obeležujejo 17. september, uradni pričetek vsakoletne bralne značke, to je izvirna slovenska oblika dela z mladimi bralci, ki na Slovenskem razvija bralno kulturo med osnovnošolci in mladino že 60 let.

Bralna značka se po slovenskih osnovnih šolah vsako leto začenja 17. septembra, na dan zlatih knjig, ki je hkrati obletnica rojstva in smrti slovenskega pisatelja, rojenega v Zakojci, Franceta Bevka. V šolskih knjižnicah za učence pripravijo starosti primeren seznam literarnih del slovenskih in tujih avtorjev, med katerimi učenci izberejo in preberejo 3 oziroma 4 prozna dela ter se tri pesmi iz seznama pesniških zbirk naučijo na pamet. Bralna značka se vsako leto zaključi 2. aprila na mednarodni dan mladinske knjige. Tedaj šole organizirajo slovesne zaključne prireditve in v goste povabijo pisatelje in pesnike ter podelijo priznanja in knjižne nagrade. Ob koncu osnovne šole so s knjigo in nagradnim izletom nagrajeni zlati bralke in bralci, ki so pri bralni znački sodelovali vseh devet let.

Pobudniki bralne značke na Slovenskem so bili na osnovni šoli v Prevaljah, kjer so prve bralne značke podelili že pred 60. leti, leta  1961. Le dve leti kasneje, leta 1963, je bila ustanovljena Bevkova bralna značka, ki je predstavljala prelomnico v ustanavljanju poznejših bralnih značk po Sloveniji. Tako se je pričel trend poimenovanja bralnih značk po književnikih iz domačega okolja. Prve Bevkove bralne značke so v Idriji podelili 25. maja 1963. Danes Bevkovo bralno značko berejo po Primorskem in v zamejstvu.

Bralna značka je del nacionalnega programa Zveze prijateljev mladine Slovenije in je organizirana kot samostojno Društvo Bralna značka Slovenije. Živi na celotnem območju Slovenije, v zamejstvu ter delu zdomskega prostora.

Metka Rupnik