V Idriji strokovno srečanje o častnem občanu Občine Idrija dr. Alfredu B. Kobalu

V okviru dogodkov Festivala industrijske kulture in cikla Odsevi srebrnega časa je Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija v petek v Idriji pripravil večer v spomin Idrijčanu dr. Alfredu Bogomirju Kobalu, idrijskemu zdravniku, mednarodno priznanemu raziskovalcu vpliva živega srebra na človeka in okolje, glasbeniku in častnemu občanu Občine Idrija. Zbrane sta uvodoma nagovorila Tatjana Dizdarevič, direktorica Centra za upravljanje z dediščino živega srebra, in idrijski župan Tomaž Vencelj.

Inženirka kemije Ivica Kavčič, vodja nekdanjega rudniškega laboratorija in v nekem obdobju direktorica rudnika, je predstavila najpomembnejše idrijske rudniške zdravnike od prvega, Janeza Antona Scopolija, ki je v Idriji začel delovati leta 1754, do zadnjega - dr. Kobala, ki se je po ustanovitvi rudniškega laboratorija leta 1964 v celoti posvetil medicini dela. Vzpostavil je pomembne novosti v skrbi za zdravje rudarjev, ki so bili izpostavljeni škodljivim vplivom živega srebra, med drugim tudi redne tedenske zdravstvene preglede rudarjev, ki so delali na živemu srebru najbolj izpostavljenih delovnih mestih.    

Inženirka rudarstva Tatjana Dizdarevič, nekdaj pri idrijskem rudniku vodja službe varstva pri delu, danes pa direktorica Centra za upravljanje z dediščino živega srebra, ki je že dolga leta aktivno vpeta tudi v mednarodna dogajanja, povezana z živim srebrom kot globalnim onesnaževalcem, je v svoji predstavitvi poleg monitoringa vpliva rudnika na okolje, ki ga še izvajajo, izpostavila program tehničnega in zdravstvenega varstva idrijskih rudarjev ter vlogo obratne ambulante Rudnika živega srebra, ki jo je nekaj let vodil dr. Kobal. Poudarila je tudi svoje dragocene izkušnje iz raziskovalnega dela, ki jih je pridobila pri sodelovanju z dr. Kobalom v veliki mednarodni raziskavi o umrljivosti rudarjev za pljučnim rakom v evropskih rudnikih v Idriji, Almadenu v Franciji, v Monte Amiati v Italiji in Nikitovki v Rusiji.

Dr. Milena Horvat, vodja Odseka za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan in raziskovalka na področju okoljskih znanosti, ki je dolga leta kot strokovnjakinja Inštituta sodelovala pri raziskavah z dr. Kobalom pa je, med drugim, izpostavila njegov navdihujoč vpliv na sodelavce, ugled vrhunskega strokovnjaka na področju raziskav vpliva živega srebra na ljudi in okolje tudi v mednarodni stroki, kot  ustanovitelj biomonitoringa pa je postavil temeljno orodje za raziskave vpliva živega srebra na zdravje ljudi, ki je v uporabi še dandanes. Napovedala je, da bo s 1.oktobrom Inštitut Jožef Stefan s sredstvi Agencije za raziskovalno dejavnost pričel novo, veliko triletno raziskavo v Idriji, ki jo bo kot izkušena raziskovalka vodila, osredotočala pa se bo na dandanašnjo prisotnost živega srebra v Idriji in njegov vpliv prek rek Idrijce in Soče na prisotnost te kovine v Tržaškem zalivu. 

Dr. Darja Kobal Grum, hči dr. Kobala, sicer redna profesorica za občo psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pa je izpostavila nujnost intenzivnejše razširitve proučevanja vplivov živega srebra tudi na čustvovanje ter duševno zdravje človeka, tudi na vpliv te kovine na motnje avtističnega spektra, o čemer je dr. Kobal v zadnjem obdobju življenja pisal tudi knjigo, ki jo bo za izdajo pripravila njegova hči dr. Kobal-Grumova. 

Metka Rupnik