V Idriji o vplivu klimatskih sprememb na svetovno dediščino

Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg) je v okviru letošnjega programa  dogodkov Odsevi srebrnega časa v Idriji gostil strokovni posvet o klimatskih spremembah in UNESCO svetovni dediščini v Sloveniji. Udeležili so se ga slovenski strokovnjaki s področja kulturne dediščine in podnebnih sprememb, predstavniki petih spomeniških območij, ki so v Sloveniji vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine, ter predstavniki zainteresirane javnosti, z Občine Idrija pa sta prisostvovali Katja Martinčič, svetovalka za okolje in prostor, in Lenka Grošelj, svetovalka za družbene dejavnosti in šport.

Udeležence posveta sta uvodoma nagovorila idrijski župan Tomaž Vencelj in gostiteljica srečanja, direktorica Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija Tatjana Dizdarevič. V osrednjem delu posveta so strokovnjaki s področja kulturne dediščine in podnebnih sprememb predstavili perečo problematiko negativnega vpliva klimatskih sprememb na stanje ohranjenosti svetovne dediščine pri nas, predstavniki upravljavcev vseh petih spomeniških območij svetovne dediščine v Sloveniji pa so spregovorili o vplivu klimatskih sprememb na spomeniška območja, za katere skrbijo. Konkretne izkušnje vplivov spreminjanja podnebja se kažejo npr. v povečanih stroških za vzdrževanje ali upravljanje spomeniških območij, neposredni škodi na zgodovinskem stavbnem tkivu ali krajinskih značilnostih, pospešenem propadanju zgodovinskih stavb, zabeležen je vpliv na turizem in na lokalne skupnosti.

Posvet in publikacija, v kateri so v pisni obliki zbrani prispevki govorcev na posvetu, sta priložnost za razmislek o podnebnih spremembah v Sloveniji in njihovem vplivu na dediščino, izmenjavo izkušenj in presojo o morebitnih posebnih ukrepih in usmerjenih odzivih na podnebne spremembe na osnovi praktičnih izkušenj upravljavcev spomeniških območij UNESCO v Sloveniji.

Podnebne spremembe ogrožajo že tretjino naravnih območij svetovne dediščine

Kot je na posvetu izpostavil Andrej Sovinc, ki deluje pri Svetovni zvezi za varstvo narave, so ugotovitve o vplivih podnebnih sprememb na spomenike in spomeniška območja, vpisana na Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, ki sta jih predstavila Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) in Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN), pokazale, da je spreminjanje podnebja med najpomembnejšimi dejavniki povzročanja nepopravljive in daljnosežne škode dediščini, ki po ocenah IUCN ogroža že tretjino vseh naravnih območij t. i. svetovne dediščine, vključno z velikimi ekosistemi, kakršen je na primer Veliki koralni greben.  Klimatske spremembe vplivajo na stanje spomeniških območij svetovne dediščine tudi v Sloveniji.

Posledice podnebnih sprememb tudi v Turističnem rudniku Antonijev rov

Po besedah direktorice Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija Tatjane Dizdarevič se med objekti, s katerimi Center upravlja, vplivi kažejo zlasti v Turističnem rudniku Antonijev rov: »Tu se v poletnih mesecih srečujemo z zelo visoko vlažnostjo, ki povzroča gnitje lesenega podporja, otežuje pohodno pot obiskovalcem, saj je se tam nabira voda, pot zato postaja blatna, prihaja do povečane korozije železnih podpornih delov prog, tudi v podzemni kapelici se vsako leto bolj opaža preraščanje maha predvsem stropnega dela, ki je bližje površini, nad katero se steka Prontarska grapa, ki v nekaterih delih pronica skozi hribino v Antonijev rov,« pojasnjuje Dizdarevičeva.

Spomeniško območje kolišč na Ljubljanskem barju odvisno od ohranjanja mokrišč

Kolišča na Ljubljanskem barju so vpeta v kompleksen ekosistem Ljubljanskega barja kot največjega slovenskega mokrišča, zato je za varstvo spomeniškega območja kolišč zelo pomembno ohranjanje prvin mokrišča oziroma mokrotnih travnikov, ker je to povezano z zagotavljanjem visokega nivoja podtalne vode. Ljubljansko barje je tudi največja slovenska kulturna krajina, ki jo oblikuje človek s svojo dejavnostjo, te pa ne moremo in ne smemo preprečevati, moramo ji slediti in jo trajnostno usmerjati, pojasnjuje Ana Brancelj, konservatorka pri Krajinskem parku Ljubljansko barje.

»Danes na Ljubljanskem barju opažamo rabe, ki bi lahko na dolgi rok vplivale na kulturno dediščino kolišč. Gre za poglabljanje melioracijskih jarkov, ki v kritičnih obdobjih omogočajo hitrejše odtekanje vode, kar je kmetijsko- gospodarsko zanimivo za kmete, v drugih obdobjih pa lahko to zaradi nižanja talne vode negativno vpliva na kulturno dediščino kolišč. To so neke povezave, ki jih opažamo, ali pa so to res vzroki oziroma izraz negativnih posledic, pa sedaj še ne moremo govoriti,« pojasnjuje Ana Brancelj.

Zaščitena območja bukovih gozdov za zdaj še kljubujejo vplivom podnebnih sprememb

Bukovi gozdovi so evropska skupna naravna dediščina, saj drevesna vrsta navadna bukev raste le v Evropi. V srednji Evropi bi brez preteklih človekovih posegov danes prevladovali bukovi gozdovi. UNESCO je del ohranjenih bukovih gozdov razglasil kot svetovno naravno dediščino »Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih regij Evrope«. Ta razglasitev predstavlja največji mednarodni serijski vpis na Seznam svetovne dediščine, saj združuje kar 78 območij gozdov v 12 državah. Slovenija v tem mednarodnem vpisu sodeluje z dvema gozdnima območjema – Gozdni rezervat Pragozd Krokar in Gozdni rezervat Snežnik.

»Bukev je ena od drevesnih vrst, ki je najbolj odporna na podnebne spremembe in bo preživela ne glede na to, kakšni so pogoji. To je eden od razlogov, zakaj je dominantna drevesna vrsta v Evropi in Sloveniji. Ampak tudi na bukev bodo podnebne spremembe, ki so vezane na spremembe temperature in padavin, prej ali slej vplivale. Bukev se bo iz nižjih nadmorskih višin zaradi previsokih temperatur in sušnosti kot posledice globalnega segrevanja začela umikati v višje lege, ki se bodo zaradi segrevanja otoplile in ponudile primernejše pogoje za njeno rast,« pojasnjuje Miha Varga z Zavoda za gozdove.

Skrbnike Škocjanskih jam skrbijo vse pogostejše ekstremne padavine

Škocjanske jame, tako kot marsikateri naravni spomenik, vpisan na seznam svetovne dediščine, niso povsem imune na globalne klimatske spremembe, čeprav te niso tako očitne, ker gre za nekoliko bolj izoliran svet v podzemlju, vendar se posledice kažejo na drugačen način.

»Sprememba količine in vzorca padavin bo v prihodnje vplivala na hidrološki režim Reke. Skrbi napoved, da bosta naraščali pogostost in velikost ekstremnih padavinskih dogodkov, zato lahko pričakujemo, da  ampak da bo podobnih in še intenzivnejših dogodkov, kot je bila poplava iz leta 2019, v prihodnje še več. Na te dogodke se lahko pripravimo z zgodnjim opozarjanjem in prilagoditvijo infrastrukture v jami. Pričakujemo lahko tudi več sušnih obdobij, ko bo Reka poniknila že pred Škocjanskimi jamami. Odsotnost toka Reke v turistični sezoni vpliva na estetsko doživljanje jame, vprašljiv pa je tudi vpliv na jamsko floro in favno. Večja temperaturna nihanja kot podnebne spremembe v jami povzroča odpiranje vhodnih vrat v turistični del jame v Globočaku,« je med drugim povedal Borut Peric iz Parka Škocjanske jame.

Vplivu podnebnih sprememb je izpostavljena tudi Plečnikova dediščina

Tudi Unescova dediščina izbora del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani je izpostavljena vplivom podnebnih sprememb, o katerih je na posvetu spregovorila Mateja Kavčič z Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ker so arhitekture grajene iz klasičnih materialov, je njihova skupna značilnost poroznost, povečanje vlage v terenu povečuje dvig kapilarne vlage in v sušnih obdobjih pospešen transport soli, izsoljevanja na arhitekturnih površinah in razgradnje meterialov. Lesene konstrukcije so izpostavljene »napadom« biološkega rastja in porasti škodljivcev, močnejši vetrovi in deževja ogrožajo dediščino zaradi možnosti poplav, poškodb streh in pronicanja vode. Drevoredi in zelene strukture so izpostavljene drugačnim temperaturnim razlikam in rastejo v drugačni  klimi kot v času, ko so bile zasajene.

Skupna ugotovitev posveta je bila, da klimatske spremembe že vplivajo na stanje svetovne kulturne dediščine tudi v Sloveniji, zato ni več časa za načelne razprave in študije, pač pa so nujne strokovno osnovane in usklajene aktivnosti s političnim konsenzom na globalni ravni v smeri ukrepov za zmanjšanje klimatskih sprememb in zavarovanje svetovne dediščine.

Metka Rupnik