Minister dr. Jože Podgoršek s sodelavci se je na povabilo Kmetijsko gozdarske zadruge Idrija včeraj mudil na obisku v Idrijskih Krnicah, kjer se je sestal na delovnem srečanju s predstavniki idrijske in cerkljanske občine, z vodstvom Zadružne zveze Slovenije in Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije ter s predstavniki Kmetijske zadruge Idrija in kmetov.
Pogovarjali so se o razvojnih potencialih gorskih območij, priložnostih v novem programskem obdobju 2023-2027, o pomenu zadružništva, o možnostih izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, o eko regiji ter o škodi po divjadi. Minister s sodelavci si je ogledal tudi kmetiji Pri Kendu in Krnčan, ki sta lahko primera dobrih praks uspešnih hribovskih kmetij.
Sestanek ministra za kmetijstvo dr. Jožeta Podgorška v Idrijskih Krnicah je potekal med obiskoma dveh uspešnih krniških kmetij, Pri Kendu in Krnčan, ki sta se usmerili v pridelavo mleka ter predelavo tega v mlečne izdelke. Minister je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da kljub težkim pogojem na strmih območjih kmetiji gospodarsko uspešno delujeta, investirata in zagotavljata svojo prihodnost tudi z vključevanjem mlade generacije v delovanje kmetijskega gospodarstva.
Zahtevne pogoje gorskega kmetovanja, ki jih tudi pri odločanju o sredstvih ne gre enačiti z nižinskimi kmetijami, so izpostavili tudi predstavniki občin Idrija in Cerkno. Iz Občine Idrija se je sestanka z ministrom udeležila Karmen Makuc iz službe za gospodarske dejavnosti, iz Občine Cerkno pa župan Gašper Uršič.
Po besedah direktorice Kmetijsko gozdarske zadruge Idrija Tine Podobnik je eden od ključnih dejavnikov za ohranitev gorskih kmetij in njihove povezave z zadrugami tudi ohranjanje ustrezne višine odkupnih cen mleka in mesa.
Tudi gospodarji na kmetijah Pri Kendu in Krnčan so v pogovoru z ministrom izrazili pričakovanje, da bo tudi država znala prisluhniti kmetom na območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji in jih podprla v njihovih prizadevanjih, da gorske kmetije ostanejo žive, ekonomsko uspešne in da se območja ne zarastejo. Kmetje pa so na delovnem srečanju z ministrom izpostavili tudi problematiko škode, ki jo kmetijam povzroča divjad, zlasti divji prašiči in jelenjad. Minister je pozval kmete k rednemu prijavljanju škod po divjadi, saj le tako lahko pride tudi do izplačil nadomestil za škodo.
Na delovnem srečanju v Idrijskih Krnicah je minister predstavil tudi nekatere spremembe, ki jih območjem z omejenimi dejavniki, torej tudi gorskim kmetijam, prinaša novo programsko obdobje 2023-2027, ko se ukinja fiksni del plačila (to bo po novem odvisno od točk kmetijskih gospodarstev), uvaja pa se tudi degresija plačil OMD. V strateškem načrtu 2023-2027 se predvideva 44 milijonov evrov sredstev, ki jih bo potrebno razdeliti še toliko bolj natančno, zato so prej omenjeni pristopi nujni. Uvajajo se številne novosti, kot so podpore za proizvodno vezana plačila za krave dojilje in rejo govedi v podporo zlasti tistim rejcem, ki sledijo standardu izbrana kakovost. Višjih podpor bodo deležne tudi kmetije, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom.
Pogovarjali pa so se tudi o vključitvi idrijske regije v spodbude, ki bodo namenjene »ekoregijam«, kot je idejo na srečanju z ministrom predstavila direktorica ICRA Jožica Lazar. Ekoregija namreč vzpostavlja partnerstva javno-zasebnega sektorja z vključenimi deležniki s področja kmetovanja in ekološkega kmetovanja na povezanem zaokroženem območju ter s tem krepi položaj kmetijskih gospodarstev ter ekoloških kmetijskih gospodarstev v verigi vrednosti preskrbe s hrano.
Metka Rupnik
