Svet regije tudi o pičlih kohezijskih sredstvih za naslednjo finančno perspektivo

V torek se je v Kanalu na 119. seji sestal svet Severno Primorske razvojne regije, ki je obravnaval 4 vsebinske točke, od katerih sta obširnejšo razpravo prinesli zgolj dve: informativna točka o pripravi Regionalnega prostorskega plana in znova točka o sredstvih za razvoj zahodne kohezijske regije v obdobju 2021–2027.

Župani in drugi člani regijskih institucij so najprej prisluhnili predstavitvi direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti Damjana Damjanoviča, ki je vse zbrane 18. junija povabil na vseslovenski sejem ljubiteljske kulture, ki ga bo organiziral JSKD.

Druga točka se je dotikala informacij s področja priprave Regionalnega prostorskega plana. Slednje je dokument, ki bo umeščanje objektov v prostor obravnaval z vidika regije in ne zgolj občine, kar je naloga občinskega prostorskega načrta. Pomen in vpliv nekaterih objektov, kot so prometne povezave, poslovne cone in velika stanovanjska območja, namreč presegajo meje posamezne občine, na ta način se bo tudi regija enakomerneje razvijala.

Regionalni prostorski plani morajo biti izdelani in potrjeni do 1. januarja 2027, na regijah pa je, da nekje do konca letošnjega leta izberejo pripravljalca; kot smiselna izbira se omenjajo regijske razvojne agencije. Pripravljen je že tudi pilotni projekt izdelave, ki bo županom predstavljen še pred poletjem, v tem trenutku pa jih je najbolj zanimalo, kako se novi prostorski plan pravno umešča ob dosedanje občinske prostorske načrte.

Miro Kristan je zbranim predstavil celostno prometno strategijo območja Julijskih Alp. Gre za dokument, ki so ga na Posoškem razvojnem centru pripravljali dve leti, bo pa podlaga za državno financiranje nekaterih javnoprometnih povezav v Posočju. O podelitvi koncesij avtobusnom prevoznikom, ki je ravno v teku, je Kristan poročal, da je Nomago, ki bo še naprej skrbel za avtobusne povezave v tem delu Slovenije, obljubil 20 % izboljšanje voznih linij.

Zbranim je projekt Regionalnega skrbništva predstavila Brigita Habjan Štolfa. Gre za državni projekt, njegova poglavitna naloga pa je, da skrbi za ažuriranje regionalnih podatkov na nacionalni ravni in za komunikacijo med regijami in državo na področju potencialnih investicij.

Regijski skrbniki skrbijo za to, da so na ravni regije identificirane poslovne priložnosti, V ta namen slednje popisujejo, pa tudi svetujejo, kako naj bi bile pripravljene. Vse zbrane podatke skladiščijo v bazi, ki jo državi organi nato uporabljajo ob povpraševanju tujih investitorjev po možnostih za naložbe v Sloveniji.

Največ časa so se razpravljavci zadržali ob po njihovem mnenju nepravičnem financiranju razvoja Zahodne kohezijske regije. Državna svetnika Bojan Režun in Tomaž Horvat sta začetek marca na vlado naslovila pobudo po povečanju teh sredstev, župani pa so zavzeli trdno stališče, da se z negativnim odgovorom ne strinjajo.

Država je sicer obljubila, da bo nesorazmerje odpravljala s sredstvi iz proračuna. Neskladje pa obstaja tudi na ravni samih vsebin, ki jih je zahodu sploh dovoljeno financirati..  

Primož Božič

Foto: iz publikacije Regijska celostna prometna strategija za širše območje Julijskih Alp