Velikonočni prazniki – znamenje upanja in prerojenja

Velika noč je največji in najpomembnejši krščanski praznik v vsem cerkvenem letu. Velikonočni teden, ki se pričenja na cvetno ali oljčno nedeljo, višek pa doseže z velikonočnim tridnevjem, velikim četrtkom, velikim petkom in velikonočno vigilijo, je poln cerkvenega obredja, ki simbolično sledi izročilu o trpljenju Jezusa Kristusa, njegovi smrti na križu in vstajenju v večno življenje. Kristjani verujejo, da je s svojo smrtjo na križu Kristus odrešil svet in tudi človeku odprl pot v večno življenje, kar pomeni, da smrt in trpljenje v človekovem življenju nimata glavne besede.

V času velikonočnih praznikov se po cerkvah vrstijo slovesna bogoslužja, to so hkrati tudi dnevi, ki so tradicionalno bolj družinsko obarvani in so usmerjeni v iskanje bližine in skupnosti.

Kakor je v navadi, da se velikonočno nedeljo preživi v krogu družine, pa je velikonočni ponedeljek dan za obiske sorodnikov, prijateljev in znancev.

Velika noč in velikonočni čas zaradi spomina na odrešenje na veliki petek, zaradi vstajenje na veliko nedeljo in zaradi pomladnega prebujanja narave simbolizirata tudi čas optimizma in veselja do življenja, to pa sta življenjski vodili, ki ju moramo negovati vsak zase in tudi kot skupnost.

Metka Rupnik