Partizanska tiskarna Slovenija vabi

Lepo vreme vse bolj vabi na izlete, ko si ogledamo tudi katero od zanimivosti, znamenitosti in spomenikov kulturne dediščine na Slovenskem. Ta konec tedna je svoja vrata znova odprla Partizanska tiskarna Slovenija, ki je danes med najbolj avtentično ohranjenimi spomeniki iz druge svetovne vojne na Slovenskem. Zanjo skrbi Mestni muzej Idrija.

Po nasvetu domačina Petra Kogeja z Vojskega so za tiskarno izbrali skrivno, težko dostopno mesto malo pod robom 1.000 metrov visoke Vojskarske planote nad dolino Kanomljice. Postavljena je bila V studencih, v gozdu ob hudourniškem potoku, ki je omogočal proizvodnjo lastne elektrike za pogon velikega tiskarskega stroja. Tiskarna Slovenija je začela obratovati 17. septembra 1944 in že naslednje jutro so posebni kurirji iz nje v svet odnesli 4.000 izvodov Partizanskega dnevnika, edinega dnevnega tiskanega časopisa kakega odporniškega gibanja v Evropi. Prva številka Partizanskega dnevnika je v ciklostirani obliki sicer izšla 26. novembra 1943 v Zakrižu pri Cerknem, prvi tiskani izvod pa 5. septembra 1944 v tiskarni Julij 63, pozneje Doberdob. Zadnja številka je bila v Partizanski tiskarni Slovenija natisnjena 1. maja 1945, nekaj dni zatem je časopis začel izhajati v Trstu, njegov naslednik Primorski dnevnik izhaja še danes.

Partizanska tiskarna Slovenija je bila med delovanjem ena od 38 skrivnih partizanskih tehnik, ki so v organizaciji odporniškega, partizanskega gibanja delovale na slovenskem ozemlju, danes pa je med najbolj avtentično ohranjenimi spomeniki iz druge svetovne vojne na Slovenskem in že od leta 1947 odprta za obiskovalce. Oba tiskarska stroja še vedno delujeta. Obiskovalci si lahko v spomin na ogled tiskarne ob pomoči oskrbnika natisnejo spominski letak.

Metka Rupnik

Foto: Fototeka MM Idrija (B. Tavčar)