- O OBČINI
- OBČINSKA UPRAVA
- ORGANI OBČINE
- E-OBČINA
- NOVICE IN OBJAVE
- KONTAKTI
- TURIZEM
Minule dni je idrijsko in širšo slovensko javnost vznemirjala informacija, da je vlada iz predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2015, ki ga je že dala v obravnavo v državni zbor, črtala načrtovana sredstva za vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoring v Rudniku živega srebra Idrija. To bi posledično pomenilo tudi ustavitev črpanja vode iz jame, kar pa bi zapečatilo usodo Unescove dediščine v Idriji in mesta samega, saj leži neposredno nad rudniškimi rovi.
Občina Idrija -oziroma v njenem imenu župan Bojan Sever - je vlado pozvala, naj ponovno uvrsti načrtovana sredstva v rebalans državnega proračuna, idrijski občinski svet pa je v zvezi s to problematiko sprejel pet zahtev, ki so bile poslane na vlado in vsem poslanskim skupinam v parlamentu. Vse minule dni je zlasti idrijska geološka in rudarska stroka, ki dobro pozna ustroj idrijskega rudnika, večkrat pisno in ustno opozorila pristojne državne službe, kakšne nepopravljive posledice to prinaša Idriji in njenim prebivalcem. Na vlado se je z apelom obrnilo tudi šest idrijskih mladinskih društev.
Argumenti Idrije so, kot kaže, prepričali vlado, saj je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo včeraj sporočilo, da bo v okviru svojega proračuna zagotovilo potrebna sredstva za financiranje vzdrževanja nezalitih delov Rudnika živega srebra Idrija v likvidaciji in monitoring.
Idrija od vlade upravičeno pričakuje, da spoštuje program Rudnika živega srebra, ki ga je tudi sama sprejela, saj vse raziskave in študije neizpodbitno kažejo na to, da morajo biti ta sredstva trajna obveza države. Opustitev vzdrževalnih del in monitoringa bi pomenila dokončno potopitev idrijskega rudnika z vsemi katastrofalnimi posledicami za mesto Idrija, prebivalce, gospodarstvo in svetovno priznano dediščino. Ob tem se lahko pridružimo ugotovitvi, ki so jo v svojem skupnem apelu vladi izrazila idrijska mladinska društva, namreč, da Idrijčani od drugih nikoli ne pričakujemo veliko. V vsej svoji 500-letni zgodovini smo se zanašali predvsem sami nase, na svoje sposobnosti, znanje in vztrajnost. Zato je toliko bolj nedopustno, da bi nas vlada pri opravljanju nujnih in z zakonom določenih nalog pustila na cedilu.