O Idriji v literaturi in idrijskih literarnih ustvarjalcih

V Idriji, točneje na Gimnaziji Jurija Vege, je danes potekal znanstveni simpozij z naslovom Idrija in njena kulturna identiteta v slovenski književnosti. Dogodek so organizirale Univerza Nova Gorica, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija in Gimnazija Jurija Vege Idrija, na njem so kot predavatelji sodelovali strokovnjaki iz Idrije, Primorske in širše Slovenije, med občinstvom pa so ga poleg dijakov spremljala nekatera ugledna imena idrijskega literarnega in kulturnega življenja,

V Idriji so se skozi njeno poltisočletno zgodovino rojevala pomembna znanstvena in tehnološka odkritja, povezana zlasti z delovanjem rudnika živega srebra. Pomen teh odkritij je bil že mnogokrat osvetljen in prepoznan kot pomemben del narodne in kulturne dediščine. In če je zgodovina pisala zgodbo o razcvetu mesta in njegovega rudnika, so lahko osebne, celo intimne, vsakdanje zgodbe iz življenja Idrijčanov ubesedili le literarni ustvarjalci različnih generacij, kot so Jože Felc, Aleš Čar, Tomaž Kosmač, Andrej Lutman, Dare Likar in drugi. „Mesto živega srebra jih je privlačilo in odbijalo, navdihovalo in jih spravljajo v ustvarjalne, včasih tudi identitetne krize. Iz realnega geografskega prostora je preraščalo v metaforo, zato o literaturi, ki je povezana z Idrijo, ni mogoče razpravljati le na obzorju lokalno določljivih meja, saj jih s svojo umetniško močjo prestopa“, so v vabilu na simpozij zapisali organizatorji.

Idrija, ki v nacionalnem kolektivnem spominu ne velja za literarno prestolnico, ima v kulturnem imaginariju poseben položaj, ki ga je osvetlil današnji simpozij. Po uvodnih utrinkih iz literarnih del omenjenih avtorjev v interpretaciji dijakov idrijske gimnazije so udeležence simpozija pozdravili ravnatelj Borut Hvalec, ki je prenesel tudi pozdrav in dobrodošlico idrijskega župana Bojana Severja, v imenu organizacijskega odbora pa Romana Kokošar z idrijske gimnazije in Katja Mihurko Poniž z Univerze v Novi Gorici. Poniževa je podelila tudi nagrade avtorjem treh najboljših kratkih proznih del z natečaja Šolski bluz, ki ga razpisuje Univerza.

V osrednjem delu simpozija so predavatelji s svojimi prispevki občinstvo vodili skozi razmišljanja o idrijskih literarnih ustvarjalcih, o izjemnih, žal prezrtih možeh idrijskih korenin, ki so ohranjali slovenstvo med fašizmom onkraj meja in o idrijskih motivih, ki so literarno navdihovali avtorje tudi iz drugih krajev Slovenije. Tatjana Rojc je spregovorila o Idrijčanu dr. Antonu Kacinu, njegovi življenjski in znanstveni poti v znamenju slovenstva, Zoran Božič se je posvetil tematiki rudarstva v srednješolskih učbenikih, s poudarkom na idrijskem rudniku, o motivu idrijske čipke v mladinski književnosti je razmišljala Milena Mileva Blažić, Denis Poniž pa je raziskoval „idrijski spomin“ med Kapljami in Jožetom Felcem.

V drugem delu simpozija je David Bedrač osvetlil raznoterost delovanja Adolfa Črtomira Šinkovca, Idrijčan Robert Jereb je predstavil kratko prozo Dareta Likarja, Milanka Trušnovec idrijske determinante v poeziji Andreja Lutmana, Tonja Jelen pa Idrijo skozi literarne oči Tomaža Kosmača. O recepciji sodobnega idrijskega avtorja je skozi literarna dela Aleša Čarja in Tomaža Kosmača razmišljala Maša Pfeifer, Nina Istenič pa je predstavila Čarjevo kratko prozo.