Odnos do dediščine je odnos do nas samih

Jožefov jašek so odprli leta 1768, njegov namen pa je bil transport rudarjev in rude na površje, služil pa je tudi kot dostavni prostor za rudniški material. To je bil čas enega od proizvodnih viškov v zgodovini rudnika. Sredi 19. stoletja so ga razširili in ga uporabljali do konca obdobja pridobivanja rude. 420 m globok jašek je edini povezoval vseh 15 rudniških obzorij in bil zato glavni jašek v rudniku.

Ta velikan trenutno počiva, njegove objekte uzremo, kadar se napotimo na naravoslovno pot »Rake«. Če se pri vhodu na stezo sprehajalne poti ozremo na desno stran, opazimo mogočen stolp z značilnimi rudarskimi kladivi. Jašek spada pod okrilje varstvenega statusa: »Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena« in na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Aktivnosti za zavarovanje dediščine na Občini Idrija so že v teku.

Na žalost je objekt postal zanimiv tudi za tiste, ki jim dediščina Idrije ne pomeni nič in do nje nimajo nikakršnega odnosa. To stanje duha v današnji družbi se odraža skozi vandalizem na objektu. Odkriti so bili tudi storilci ki so odtujili tujo lastnino oziroma kradli po objektu. Objekt je od sedaj naprej namreč zaščiten s sodobnimi sredstvi za zmanjševanje kriminalitete na podlagi DNA forenzične analize (forenzično označevanje), tako da bodo storilci kaznivih dejanj hitro lahko odgovarjali za kakršnokoli nastalo škodo.