Tri leta od odločitve o vpisu dediščine Živega srebra na seznam UNESCA

30. junija pred tremi leti je Idrija prejela težko pričakovano novico. Unescov odbor za svetovno dediščino je v sklopu 36. zasedanja v Sankt Peterburgu v Ruski federaciji sprejel odločitev, da se dediščina živega srebra Almaden in Idrija vključil na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pod okriljem Unesca.

To je bila velika novica za Idrijo in Almaden in njuno dediščino, povezano z živim srebrom, ki ima odslej svoje mesto na listi največjih kulturnih in naravnih spomenikov vsega človeštva. Hkrati je bil to plod šestletnih intenzivnih skupnih prizadevanj Idrije in države Slovenije ter španskih partnerjev. Skupna nominacija Slovenije in Španije se je osredotočala na tehniško dediščino, povezano z rudišči v Idriji in Almadenu, kjer sta bila aktivna največja rudnika živega srebra na svetu in ki najbolj reprezentativno predstavljata pomen rudarstva in z živim srebrom povezanih tehnologij ter industrij.

Vpis dediščine rudnika živega srebra Idrije na seznam svetovne dediščine Unesca je priznanje idrijskem človeku in ljudem iz drugih krajev in držav, ki so bili skozi zgodovino povezani z idrijskim rudnikom, da so v stoletjih delovanja idrijskega rudnika živega srebra uspeli ustvariti izjemno dediščino, ki je bila osnova celovitemu razvoju mesta in njegovih prebivalcev in je odločilno vplivala na razvoj številnih znanosti in področij v svetovnem merilu. Bil je tudi priznanje idrijski in slovenski stroki, ki je v sodelovanju s špansko stranjo nominacijski dosje pripravila tako strokovno, temeljito in argumentirano, da je Unescov odbor za svetovno dediščin to odločitev lahko sprejel.