Strokovnjaki opozarjajo na razmah podlubnikov

Zavod za gozdove Slovenije je v drugi polovici junija zaznal velik razmah podlubnikov, problem pa se zaradi poletne vročine samo še stopnjuje. Lastnike gozdov zato pozivajo k rednim tedenskim pregledom gozdov in pravočasno sanacijo, da bi preprečili ekonomsko in širšo škodo v gozdovih. Lastnina ni le pravica, ampak tudi odgovornost, pravijo.

Problem s podlubniki, med katerimi sta v Sloveniji najnevarnejša osmerozobi in šesterozobi smrekov lubadar, je bil po lanskem žledolomu, ki je pustil precej polomljenih iglavcev, sicer pričakovan, vendar pa je njihov razmah zavod za gozdove nekoliko presenetil.

Čeprav sanacija po žledolomu napreduje dobro, je ponekod zaradi velikega obsega škode v gozdovih ostalo še veliko poškodovanih iglavcev, kar je potencialno gojišče za podlubnike. Takšna so denimo območja Postojne, Ljubljane, Tolmina (vključno z območjem idrijske občine), deloma tudi Kranja in Kočevja, dodatno pa se je problem pojavil tudi v Novem mestu.

Posek zaradi podlubnikov letno v povprečju doseže 292.000 kubičnih metrov napadenega drevja, ki smo ga v prvem letošnjem polletju skoraj že dosegli. Doslej je bilo najbolj kritično leto 2005, ko so morali zaradi podlubnikov posekati približno 755.000 kubičnih metrov, letošnje prvo polletje pa je že preseglo posek iz prvih šestih mesecev leta 2005.

"Tudi vreme, ki se napoveduje, kaže na zelo ugodne razmere za razvoj podlubnikov, zato stroka lastnike gozdov poziva, naj redno tedensko pregledujejo gozdove in ob odkritju napada o tem obvestijo revirnega gozdarja ter nemudoma začnejo s posekom in preventivnimi varstvenimi deli. Poleg tega je treba neobeljeno hlodovino odpeljati pred izletom podlubnikov iz gozda.

Koliko napadenega drevja bo treba letos v Sloveniji potrebno posekati zaradi podlubnikov, je težko oceniti, pričakovati pa je, da bo številka rekordna. Po optimističnem scenariju bo napadenih okoli 800.000 kubičnih metrov drevja, po realističnem 1,5 milijona, po pesimističnem scenariju pa štirje milijoni.

Škoda na hlodovini bi tako po optimističnem scenariju dosegla 50,4 milijona evrov, po ostalih dveh pa 94,5 milijona evrov ali kar 252 milijonov evrov. Škoda na gozdnega posestnika bi v tem primeru znašala 109, 205 ali 545 evrov.

Da je lastnina pravica in obveznost, bo poskušalo lastnike gozdov obveščati tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj lubadar ne pozna meja. Čas za ukrepanje je zelo kratek, v optimalnih razmerah nekje od deset do 20 dni, sicer pa bistveno krajši, opozoriti pa velja tudi, da se bo situacija umirjala še nekaj let.