- O OBČINI
- OBČINSKA UPRAVA
- ORGANI OBČINE
- E-OBČINA
- NOVICE IN OBJAVE
- KONTAKTI
- TURIZEM
Danes zjutraj, ko je šolski zvonec naznanil začetek prve šolske ure, se je pred osnovno šolo Idrija odvijala priložnostna prireditev ob simboličnem odkritju prenovljenega keramičnega portala - umetniškega dela slovenskega umetnika Tomaža Kržišnika, ki uokvirja glavni vhod v objekt. Dogodek je s pesmijo obogatil zborček osnovne šole pod vodstvom Elizabete Lampe.
Leta 1983 je bil Kržišnik, žirovski rojak, kot priznan slovenski likovni umetnik povabljen v Idrijo, da s svojo umetnostjo oplemeniti glavni vhod nove osnovne šole v Idriji, zgrajene dve leti poprej. Izdelal je umetelen portal iz porcelanskih plošč, ki s svojo abstraktno motiviko in izraženim nasprotjem med toplino in hladom, dobrim in zlim, veseljem in otožnostjo gledalcu dopušča njemu lastno reinterpretacijo sporočila tega umetniškega dela. Mozaik, za katerega je bil umetnik tudi nagrajen, je bil zatem 32 let prepuščen vremenskim razmeram in, žal, v zadnjih letih tudi vandalizmu, zato je bil nujno potreben obnove. Vodstvo osnovne šole Idrija je lani poprosilo idrijskega umetnika Nandeta Rupnika, da naredi načrt in izpelje obnovo mozaika, ki jo je dokončal letos poleti. Prenove se je lotil z vsem spoštovanjem do umetnika in njegovega dela.
Današnjega odkritja prenovljenega portalnega mozaika idrijske osnovne šole se je udeležil tudi 72-letni umetnik s soprogo. Bil je vidno navdušen nad rezultati obnove njegovega umetniškega dela, ki jo je izvedel naš idrijski umetnik. V svojem nagovoru učencem na svečanosti je Nande Rupnik med drugim položil na srce učencem, naj čuvajo svojo šolo in umetnino, ki krasi vhod vanjo, saj je narejena zanje, da jih ob prihodu v stavbo, kjer nabirajo znanje za življenje, pozdravi tudi z govorico umetnosti.
Tomaž Kržišnik je leta 1968 magistriral na Akademiji lepih umetnosti v Varšavi, zatem pa deloval kot vsestranski likovni ustvarjalec in pedagog. V sedemdesetih je poučeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, od konca osemdesetih in do upokojitve leta 2008 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, vmes pa deloval kot svobodni umetnik. Pohvali se lahko s 60 samostojnimi in več skupinskimi razstavami doma in v tujini in je dobitnik visokih priznanj s področja likovne umetnosti in oblikovanja, med njimi tudi Plečnikove nagrade.