Po sledi Merkurja: Idrija – Almadén

Na idrijskem gradu Gewerkenegg je včeraj Mestni muzej Idrija slavnostno odprl novo stalno razstavo z naslovom Po sledi Merkurja: Idrija in Almadén avtorice Marije Terpin Mlinar. Povod zanjo je bil vpis dediščine obeh mest 30. junija 2012 na Unesco Seznam svetovne dediščine, na katerem se rudarska oziroma industrijska dediščina pojavlja zelo redko. Oba rudarska kraja sta se tako pridružila 962 znamenitostim Unescove dediščine v 157 državah sveta.

Kaj to dejansko pomeni ne le za kraj, ampak tudi državo, je pojasnil slavnostni govornik, prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, predstavnik RS v Izvršilnem odboru Unesco in predsednik Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, ki je hkrati tudi čestital Mestnemu muzeju Idrija za razstavo in rojstni dan.

Idrijski župan Bojan Sever je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da Idrijčani znamo ceniti svojo dediščino živega srebra, kar dokazujejo tudi prizadevanja muzeja in drugih ustanov za njeno ohranitev. A njenega izjemnega pomena za globalno gospodarstvo in ekonomijo smo se resnično zavedeli šele v pripravi nominacije in podatkih o pomenu živega srebra pri pridobivanju zlata in srebra, ki se je potem vračalo v Evropo in pognalo kolesje razvoja naprej.

Direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec je izpostavila pomen poslanstva muzeja v nenehni skrbi za zbiranje, hranjenje, proučevanje in predstavitev dediščine, ki jo ustanova opravlja že 63 let. Prav bogastvo dediščine in dokumentacije ter številne strokovne študije in publikacije o njej so bili podlaga za uspešno pripravo nominacije za vpis na Unescov Seznam svetovne dediščine.

Kot zadnja pa je spregovorila tudi avtorica razstave Marija Terpin Mlinar, ki je osvetlila okoliščine nastajanja razstave, njene vsebinske sklope in dragocenost sporočila, ki idrijski rudnik in njegovo živo srebro umešča v globalne svetovne gospodarske, ekonomske in monetarne tokove. Zgodba dveh rudarskih mest s stalno razstavo v muzeju dobiva širše razsežnosti, ki Idriji in njenim prebivalcem več kot le priznava – krepi njihovo skupno identiteto, prežeto z vplivi rudarske dejavnosti na družbeno in kulturno dogajanje ter bolj kot kdajkoli prej zavezuje k pripadnosti skupni zgodovini.

V prisotnosti številnih obiskovalcev, med katerimi so bili tudi številni predstavniki javnega življenja občine, so Pejovnik, Sever, Leskovčeva in Terpin-Mlinarjeva s prerezom traku tudi dejansko odprli vrata nove razstave na idrijskem gradu.