Vlada sprejela odlok o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena

Včeraj, na svoji 80. redni seji, je vlada sprejela odlok o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena.

Klekljanje je način izdelovanja čipk s prepletanjem vodoravno in navpično tekočih niti, navitih na posebej oblikovane lesene paličke – kleklje. Klekljanje čipk v Sloveniji se je širilo od 17. stoletja naprej iz Idrije in osrednje Slovenije na vsa območja države z zgledi in pozneje v čipkarskih šolah (Idrija od 1876, Žiri od 1906, Železniki od 1907). Danes organizirano klekljajo otroci in mladi v čipkarskih šolah, v okviru izbirnega predmeta in klekljarskih krožkih na osnovnih šolah, odrasli pa v društvih, v okviru univerz za tretje življenjsko obdobje in v domovih za starejše občane. Številni se s klekljanjem ukvarjajo doma v prostem času. Za Slovenijo je značilna množičnost klekljanja čipk med vsemi generacijami. Deluje več kot 100 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Klekljanje in čipke promovirajo Slovenski klekljarski dnevi v Žireh (od 1952), Festival idrijske čipke v Idriji (od 1953) in Čipkarski dnevi v Železnikih (neprekinjeno od 1963).

Klekljane čipke so danes poleg tradicionalne rabe, kot je krašenje oblačil ter cerkvenega in hišnega tekstila, v rabi kot modni dodatki in stensko okrasje ter so navdih za umetniško ustvarjanje. Čipke niso le tržno blago, druženje ob klekljanju je pomemben socialni gradnik medgeneracijske povezanosti.

Vlada lahko z odlokom o razglasitvi za živo mojstrovino razglasi živo dediščino, ki je pomemben del življenja na območju Republike Slovenije oziroma pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov in njihove povezanosti s sedanjo kulturo.

Živa mojstrovina se razglasi zato, da se poveča zavedanje o njenem pomenu na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, da se povečata njena prepoznavnost in javna dostopnost in da se spodbudi njeno ohranjanje.