Centralno in lokalno prezračevanje

Na ugodno počutje v bivalnem prostoru ali na sposobnost koncentracije za delo vpliva več dejavnikov: temperatura in gibanje zraka, osvetljenost, hrup ter med drugim tudi kakovost zraka. V zraku mora biti zadosten delež kisika, vlažnost mora biti primerna, količina raznih vonjav mora biti nemoteča, itd..

Prezračevanje prostorov je proces, ki mora potekati stalno. Intenzivnost izmenjave notranjega zraka z okoliškim mora biti prilagojena režimu bivanja oziroma uporabe prostora ter s tem obremenjenosti zraka. Pomembno je, da je ta proces za uporabnika nemoteč ter energijsko učinkovit.

V starejših stavbah je bilo prezračevanje nekaj samoumevnega, zrakotesnost stavbnega ovoja je bila slaba in svežega zraka je bilo v vseh prostorih več kot dovolj. Zaradi tega je bilo stalno ogrevanje oziroma stalno delovanje ogrevalnega sistema nujno, na kar nas je opozarjal hiter padec temperature v prostorih, ko je bilo ogrevanje prekinjeno.

Z vidika kakovosti zraka je popolnoma vseeno, na kakšen način prezračujemo prostor. Naravno prezračevanje z odpiranjem oken zahteva pogosto kratkotrajno odpiranje oken, kar je z vidika komforta bivanja moteče ali pa sploh nimamo dovolj časa. Dodaten dejavnik pa je še strošek, ki ga povzroči prezračevanje, saj z izmenjavo zraka z okolico izmenjujemo tudi toploto, katero moramo sicer v prostore dovesti z ogrevalnim sistemom. Zato se ne smemo čudit, če so bivalni prostori pogosto premalo prezračevani. Prostorov ne pričnemo intenzivnejše prezračevati, ko zrak ni več ustrezne kakovosti, temveč ko nas na to opozorijo postranski pojavi, kot so npr. izdatnejša površinska kondenzacija na izpostavljenih mestih toplotnega ovoja (okna) ali pa celo pojav plesni. Motečim uporabniškim zadržkom ali oviram se lahko pri prezračevanju izognemo, če prostore prezračujemo z mehanskimi sistemi, ki delujejo stalno, avtomatsko ter pri tem še varčujejo z energijo.