Spremembe podnebja v Sloveniji v zadnjih 30. letih

Kot je pojasnila vodja oddelka za klimatologijo iz Agencije RS za okolje (ARSO) Mojca Dolinar na novinarski konferenci o podnebnih spremembah, je dejstvo, da temperatura v Sloveniji raste, in sicer več kot tri desetinke na desetletje za celotno Slovenijo, hkrati pa se spreminja tudi podnebje. "Temperatura raste, vendar neenakomerno in ne v vseh letnih časih enako. Najbolj se dviga poleti in spomladi," je pojasnila Dolinarjeva. Poleti raste najhitreje, in sicer v jugovzhodni Sloveniji, proti zahodu pa se trend nekoliko znižuje, tako poleti kot pozimi.

Ker se spreminja povprečna temperatura, se spreminjajo tudi ekstremi, to pa prinaša določene posledice, je dejala klimatologinja. Če predpostavimo, da je vroč dan takrat, ko se temperatura dvigne nad 30 stopinj Celzija, lahko vidimo, da je takšnih dni zdaj veliko več, kot pa jih je bilo včasih. Kot je navedla Dolinarjeva, je bilo v 60. letih število takšnih poletnih dni okoli deset, največ 20, v zadnjih letih, če gledamo od 90. let naprej, pa je številka 20 povsem običajna. Posebej ekstremno leto je bilo leto 2003, ko smo imeli poleti kar 55 dni, ko se je temperatura povzpela nad 30 stopinj Celzija. Iz tega lahko vidimo, da ne raste samo povprečna temperatura, ampak se veča tudi ekstremna temperatura.Vendar pa ob tem Dolinarjeva pojasnjuje, da imamo ljudje pogosto predstavo, da porast temperatur pomeni, da bo vsako leto toplejše, "vendar to ni res". Še vedno ostaja notranja variabilnost iz leta v leto, je pa res, da se to nihanje z ene ravni seli na višjo raven. "Kar je bilo neko povprečno poletje v 60. letih s povprečno temperaturo okrog 21 stopinj Celzija, je danes v tem desetletju zelo hladno poletje," je povedala.Ne spreminjajo pa se samo temperature, ampak posledično tudi količina padavin, ki je za naše gospodarstvo zelo pomembna. Tudi pri padavinah pa spremembe niso tako enoznačne. Poleti in spomladi, vsaj v nekaterih delih Slovenije, količina padavin zanesljivo upada, je dejala klimatologinja. Ponekod sicer težko govorimo o zanesljivemu upadu padavin, je pa res, da je trend upada nekoliko večji v zahodni Sloveniji kot pa v vzhodni.Ko se sprašujemo o padavinah in vodnem krogu, pa sta zelo pomembna tudi izhlapevanje in snežna odeja. To vpliva na celotno vodno bilanco, je povedala Dolinarjeva in dodala, da je izhlapevanje v zadnjih 40 letih precej naraslo. "Tudi več kot 20 odstotkov in na žalost ravno na tistih območjih, kjer padavin že tako primanjkuje." Znatno pa upada višina snežne odeje, predvsem v hribovitih delih Slovenije.Spreminja se tudi število ur sonca, in sicer, kot kažejo podatki, različno po letnih časih. "Spomladi je ta sprememba praktično enaka po vsej državi, število ur narašča, prav tako poleti. Pozimi narašča število ur sončnega obsevanja v kotlinskih legah, medtem ko jeseni zaznavamo rahel upad v številu ur sončnega obsevanja, vendar ta ni tako zanesljiv," je navedla Dolinarjeva.Podnebne spremembe se tako dogajajo. Vsi kazalci, ki jih spremljajo na Arsu, kažejo na to. Čeprav glede tega ostajajo skeptični, podatki govorijo sami zase. Kot je izpostavil Joško Knez, generalni direktor Arsa, so podnebne spremembe eden izmed največjih globalnih izzivov.Vir: Ekosvet.net