MINAMATO KONVENCIJO POTRDILI ZDRUŽENI NARODI

V Ženevi je v času od 13. do 18. januarja 2013 potekala peta mednarodna konferenca Medvladnega pogajalskega odbora (Intergovernmental Negotiating Committee, INC) Okoljskega programa Združenih narodov (United Nations Environment Programme, UNEP) za pripravo globalnega pravno zavezujočega dokumenta o zmanjšanju uporabe živega srebra oziroma ukrepih za zmanjšanje onesnaževanja okolja z živim srebrom. Konference se je udeležilo preko 140 držav članic, kar ni presenetljivo, saj je živo srebro prepoznano kot globalni onesnaževalec.
Ljudi, predvsem v državah v razvoju, ogrožajo emisije živega srebra iz rudnikov, ki so se od leta 2005 podvojile in danes predstavljajo približno tretjino globalnih emisij. Živo srebro najbolj ogroža od deset do petnajst milijonov zaposlenih v industriji v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Kot navaja publikacija UNEP 2013 o virih, emisijah, izpustih in okoljskem transportu živega srebra (Global Mercury Assessment 2013), je bilo v letu 2010 v okolje spuščenih 1960 ton živega srebra, od tega so 30 odstotkov prispevali antropogeni in naravni viri (rudniki zlata, kurjenje premoga, proizvodnja železa in barvnih kovin ter cementa).
»Dosegli smo trden, uravnotežen in dinamičen okoljski dogovor", je dejal Janez Potočnik, evropski komisar za okolje. "Čestitam vsem pogajalskim partnerjem, ki so omogočili ta uspeh. Čeprav ima EU daljnosežno strategijo za nadzor živega srebra v vseh fazah življenjskega cikla živega srebra, tega na žalost še ni v mnogih delih sveta. Nov sporazum bo prinesel koristi prebivalstvu po vsem svetu, vključno državljanom EU. Vemo namreč, da živo srebro v zraku premaguje dolge razdalje. Nosečnice, dojenčki in otroci pa so še posebej ogroženi zaradi vnosa živega srebra v prehrambno verigo in prav s tem sporazumom bomo dosegli njihovo bistveno zmanjšano izpostavljenost tej strupeni snovi." V svojem sklepnem govoru je tudi izvršni direktor UNEP Achim Steiner med drugim ugotavljal, da lahko s številnimi obstoječimi alternativnimi tehnologijami zmanjšamo tveganja za milijone ljudi.
Sodelujoči na konferenci so se dogovorili o podrobnejši vsebini pravno zavezujočega dokumenta, ki med drugim vsebuje določila glede dobave in trgovanja z živim srebrom, njegove uporabe v izdelkih in industrijskih postopkih ter ukrepe za zmanjšanje izpustov živega srebra. Minamata konvencijo bodo države lahko prvič podpisale na diplomatski konferenci oktobra letos v Minamati na Japonskem.
Za financiranje implementacije oz. izvajanja novega sporazuma so mednarodni pogajalci na konferenci izbrali Svetovni sklad za okolje (Global Environment Facility, GEF), ki je že v procesu nastajanja in razvoja Minamata konvencije sodeloval z UNEP in mednarodnimi pogajalci. Kot vodilna organizacija bo zadolžen za zbiranje in izplačevanje podpore za projekte in programe za zmanjšanje ter odpravo onesnaževanja z živim srebrom.

Tatjana Dizdarevič