22. marec je svetovni dan vode

Svetovni dan voda je namenjen opozarjanju na pomen in vpliv vode na naše življenje in za izboljšanje našega odnosa do voda. Čistost okolja, v katerem živimo, se kaže tudi v kakovosti vode, saj je ta ključna za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi. Za zdravo življenje pa je pomembna tudi prehrana, tako način pridelave hrane kot tudi predelava in priprava hrane.

Prav tej temi je namenjen letošnji svetovni dan voda – z geslom »Voda in varnost preskrbe s hrano«. Pomembno je, da se zavedamo, da je voda vir našega življenja: naša skrb mora biti namenjena predvsem ohranjanju vseh njenih oblik in njihove kakovosti ter ravnanju z odpadnimi vodami. Rast prebivalstva, urbanizacija, spreminjanje načina prehranjevanja, pritiski na okolje in večanje porabe energije prispevajo k postopnemu pomanjkanju vode. Poraba vode se povečuje dvakrat hitreje od rasti prebivalstva. Stroka pričakuje, da se bo do leta 2050 prebivalstvo povečalo z zdajšnjih sedem na devet milijard. Z naraščanjem prebivalstva pa se veča tudi poraba vode za pridelavo hrane. Vode porabimo več tudi zaradi spremenjenih prehranjevalnih navad. Za proizvodnjo enega kilograma pšenice namreč potrebujemo 1500 litrov vode, za en kilogram govejega mesa pa 10-krat več, opozarja v poročilu Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). FAO zato poziva prebivalce k bolj zdravim prehranjevalnim navadam, k uporabi proizvodov, za katere se porabi manj vode. Pozivajo, da bi zmanjšali količino odvržene hrane, saj v svetu sedaj med odpadki pristane kar 30 odstotkov.

Slovenija se uvršča med vodno zelo bogate države v Evropi. Letno se po ozemlju Slovenije samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard m3 vode. To pomeni, da skupna količina vode na prebivalca skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Voda za zagotavljanje zanesljive oskrbe s hrano in z energijo pa lahko kljub splošno znani vodnatosti Slovenije predstavlja tveganje tudi marsikje pri nas. Velika prostorska raznolikost podnebja, reliefa, tal in kamnin ter rabe prostora se odraža v veliki količinski ranljivosti vodnih virov in presahnitve potokov in osušitve vodnjakov so vse pogostejše in izrazitejše. Na to že nazorno kažejo podatki slovenske meteorološke in hidrološke službe, ki delujeta v okviru Agencije RS za okolje.

Že v prihodnjih nekaj desetletjih lahko tudi pri nas pričakujemo izrazito povečano povpraševanje po vodi. Rezultati prognostičnih modelov tudi za naš prostor nakazujejo trende v smeri daljših sušnih obdobij. Manjše količine padavin in višje temperature zraka se bodo z manjšo vlažnostjo tal in manjšim površinskim odtokom najprej odražale preko suše v kmetijstvu in motene proizvodnje energije zaradi zmanjšanih zalogah v vodnih zadrževalnikih, ki pa se s padavinami razmeroma hitro obnavljajo. Manjše napajanje oz. obnavljanje zalog podzemnih voda v vodonosnikih pa ima običajno dolgotrajnejše in s tem tudi hujše posledice, saj večino pitne vode za oskrbo prebivalstva v Sloveniji predstavlja podzemna voda.
Več informacij na strani OZN: http://www.unwater.org/worldwaterday/campaign.html