Prihodnost v okoljskem monitoringu z roboti?

Projekt HydroNet odlikuje uspešno oblikovanje avtonomno plavajočega robota vodljivega s pomočjo umetne inteligence, ki na svoji poti zaznava in oddaja podatke o izmerjenih kemijskih in fizikalnih parametrih v vodi. Gre za pomemben napredek na področju okoljskih meritev. V četrtek 12.1.2012 so v Tolminu slovenski partnerji projekt predstavili zainteresirani javnosti. Avtonomno plavajoče robote so v različnih okoljskih scenarijih že preizkusili, včeraj pa so prvič opravili testiranje navigacije plavajočih robotov tudi na akumulacijskem jezeru na Mostu na Soči. Na povabilo prof. dr.Milene Horvat, vodje Odseka za znanosti o okolju iz Instituta »Jožef Stefan«, sta se dogodka udeležili tudi Tatjana Dizdarevič iz Rudnika živega srebra Idrija d.o.o. - v likvidaciji in dr.Urška Repinc, projektna svetovalka Občine Idrija.  

Hydronet je evropski raziskovalni projekt v okviru tematskega sklopa OKOLJE v katerem sodeluje 10 partnerjev, med njimi najdemo predstavnike iz Italije, Švice, Izraela, Rusije, Norveške, Italije, kar 3 partnerji pa prihajajo iz Slovenije: Institut »Jožef Stefan«, Univerza iz Ljubljane ter Institut za fizikalno biologijo. Koordinator projekta je Scuola Superiore Sant'a Anna (SSSA, Pisa) iz Italije. Za izvedbo triletnega projekta, ki se zaključuje konec januarja 2012, je EU namenila 2,59 milijonov EUR od skupnih 3,37 milijonov EUR finančnih sredstev. Razvoj na področju mikroelektronike in uporaba tehnologij miniaturizacije že omogoča miniaturizacijo senzorjev in naprav, s katerimi so se odprle nove možnosti tudi na področju monitoringa vodnih teles. V okviru projekta Hydronet sta bila tako razvita dva tipa avtonomno plavajočih robotov za rečne in morske sisteme, ki sta brezžično povezana in jih je mogoče upravljati preko zunanje enote, senzorji nameščeni na robotih pa na prej določenih mestih in različnih globinah odvzemajo vodo in merijo različne kemične in fizikalne parametre.
Pomembne karakteristike robotov so njihova vodljivost, avtonomnost in možnost kontinuirnega dela. Po oceni strokovnjakov, naj bi roboti lahko prepotovali 15 km pot po reki oziroma 20 km po morju. Res da za vse rečne sisteme niso primerni, še posebej ne za tako burne rečne sisteme kot je Idrijca, so pa zanimiva in cenovno ugodnejša alternativa klasičnemu vzorčenju morskih in jezerskih vodnih sistemov, saj so v tem primeru stroški najema ladje in strokovnega osebja običajno tako visoki, da se izvajajo le občasno.

V EU naj bi bilo kar 110 tisoč km morske obale in okoli 46 tisoč km brežin jezer, zato dejanska uporaba tovrstnih plavajočih robotov za namene monitoringa vodnega okolja in komercialna dostopnost le-teh ni več kot nekaj let daleč od sedanjosti.