- O OBČINI
- OBČINSKA UPRAVA
- ORGANI OBČINE
- E-OBČINA
- NOVICE IN OBJAVE
- KONTAKTI
- TURIZEM
Mobilni telefoni so postali neločljivi del sodobnih komunikacij. V številnih državah mobilne telefone uporablja velika večina prebivalcev, število pa se še vedno povečuje. Zato se povečuje tudi število baznih postaj. V Sloveniji jih deluje krepko čez tisoč.
Delovanje mobilne telefonije
Za delovanje sistema mobilne telefonije je potrebna zmogljiva infrastruktura. Glavni gradniki sistema mobilne telefonije so: centrala, bazne in mobilne postaje ter mobilni telefoni. Nepogrešljivi deli bazne postaje so antene, prek katerih bazne postaje komunicirajo z mobilnimi. Vsaka bazna postaja pokriva z radijskim signalom določeno (omejeno) geografsko območje. Zato mora biti v mrežo sistema mobilne telefonije vključenih veliko baznih postaj. Mobilni telefoni in bazne postaje so vir elektromagnetnega sevanja, saj prek svojih anten oddajajo in sprejemajo elektromagnetne signale v območju mikrovalov, med 400 in 2200 MHz. Antene sprejemajo in oddajajo signale samo v določeni smeri prostora. Sektorske antene bazne postaje pokrivajo določeno geografsko območje (sektor) in zagotavljajo stik med bazno postajo in mobilnimi telefoni. Sektorske antene oddajajo samo pod kotom 65ºvodoravno in do 15º navpično. Zunaj tega kota se oddajna moč zmanjša za polovico. Neposredno pod anteno ali nad njo je moč nekajkrat nižja.
Ko uporabnik vključi svoj mobilni telefon, začne oddajati signale in tako vzpostavi radijsko povezavo z najbližjo bazno postajo. Vzpostavi se dvosmerna radijska komunikacija med anteno telefona in anteno bazne postaje. Ko je zveza vzpostavljena, se mobilni telefon postavi v mirujoči način delovanja. Mobilni telefon seva le tedaj, ko ga uporabnik uporablja. Bazne postaje pa sevajo nenehoma. Kljub temu je uporabnik mobilnega telefona lahko bolj izpostavljen elektromagnetnemu sevanju, kot nekdo, ki živi blizu bazne postaje, saj se jakost elektromagnetnega sevanja z oddaljenostjo zelo hitro zmanjšuje. Pazljiva uporaba mobilnih telefonov je tudi najcenejši in najučinkovitejši način za zmanjševanje izpostavljenosti sevanjem. Z dvakratnim povečanjem razdalje od vira sevanja, se jakost sevanja zmanjša štirikratno.
Sevanje baznih postaj
Sevalne obremenitve niso odvisne od števila baznih postaj, temveč od števila hkratnih klicev ter karakteristik posameznih baznih postaj (oddajna moč, priključene oddajne antene ter izgube na priključnih kablih). Zato se bazne postaje navadno umeščajo na visoke stolpe ali strehe stavb, tako da obremenitve na mestih, ki so dostopne človeku, ne presegajo mejne vrednosti. Nekateri ljudje so prepričani, da bi morali bazne postaje nameščati izven naseljenih območij. Ob vprašanju umeščanja baznih postaj moramo vedeti, da:
Preselitev anten proč od uporabnikov mobilnih telefonov bi pomenila povečano izpostavljenost uporabnikov zaradi sevanja njihovih mobilnih telefonov. Z oddaljevanjem bazne postaje od uporabnikov je potrebna večja moč povezave za medsebojno komunikacijo. Prav tako bi se povečala moč antene bazne postaje, ki bi morala biti nameščena še višje nad tlemi. Z oddaljevanjem baznih postaj bi le te pokrivale večje celice – geografska območja, kar bi vodilo v omejevanje števila uporabnikov. S povečanjem števila uporabnikov na eno bazno postajo se poveča tudi sevalno polje njene antene. Iz tega sledi ugotovitev, da se obremenitev okolice z EMS zmanjša s povečanjem gostote baznih postaj. Z naraščanjem uporabnikov mobilnih telefonov je potrebnih vedno več baznih postaj in anten, nameščenih čim bližje uporabnikom. Ker so bazne postaje nameščene bližje uporabnikom, se njihova oddajna moč zmanjšuje.
V primeru, da je bazna postaja postavljena neprimerno, lahko preseže predpisane mejne vrednosti. Mejne vrednosti so lahko presežene, če se človek približa polno obremenjeni, usmerjeni sektorski anteni bazne postaje v njeni višini, na manj kot 10 m.
Mejne vrednosti za poklicno izpostavljene ljudi so lahko presežene, če se delavec nahaja v krogu treh metrov od antene, kar velja samo, če se delavec nahaja v višini antene. Ker so antene nameščene na visokih stolpih ali strehah visokih zgradb, je ljudem dostop v njihovo neposredno bližino onemogočen. Zunaj glavnega snopa antene so sevalne obremenitve precej pod dopustnimi mejnimi vrednostmi.
Inštitut za neionizirana sevanja je izmeril nivoje EMS na mestih, dostopnih človeku, okrog številnih baznih postaj mobilne telefonije v Slovenji. Najvišja izmerjena izpostavljenost je znašala okrog 10% dovoljene mejne vrednosti sevanja. V povprečju so se gibale sevalne obremenitve pod 1% dovoljene vrednosti sevanja.
Sevanje mobilnega telefona
Mobilni telefoni imajo oddajnike zelo majhnih moči. Ker se med uporabo navadno neposredno dotikajo ušesa in glave, se takšnemu sevanju posveča posebno pozornost. Zaradi bližine uporabe mobilnega telefona nastane zelo nehomogena absorbcija EMS v glavi. Za ocenjevanje njenih bioloških učinkov in izpostavljenosti sevanju se uporablja termin lokalno omejena stopnja specifične absorbcije (SAR). Najvišja dovoljena vrednost znaša 2 W/kg. Ko kupujete nov telefon, bodite pozorni na kratico SAR in izberite mobilni telefon z najnižjo vrednostjo SAR.
Vpliv elektromagnetnih sevanj na zdravje
Dosedanje raziskave kažejo, da elektromagnetna sevanja zelo nizkih frekvenc mogoče povzročajo levkemijo pri otrocih in poklicno izpostavljenih. Visokofrekvenčna izpostavljenost EMS (mobilni telefoni) najverjetneje ne sproži in ne pospeši nastanka raka pri človeku. Vsekakor pa avtorji opozarjajo, da mobilnih telefonov še ne uporabljamo dovolj dolgo. To pomeni, da latentna doba za pojav predvsem možganskih rakov še ni dovolj dolga, da bi lahko z zanesljivostjo ugotavljali dejanska tveganja. Raziskave na tem področju se med seboj razlikujejo. V kolikor vzročne povezave med izpostavljenostjo EMS in rakom obstajajo, so zelo verjetno šibke.
Literatura:
Peter Gajšek, urednik. Elektromagnetna sevanja – okolje in zdravje. Projekt forum EMS. Ljubljana 2005.
