INVENTURA KAJZER

S koncem leta 2022 se zaključuje tudi dvoletno obdobje intenzivnega dela na področju revitalizacije in fizične prenove Jožefovega Jaška v Idriji. V tem času je bilo o tem že precej napisanega in izrečenega, le en del tega pa se odraža tudi v prostoru. Če samo na hitro preletimo vse opravljene aktivnosti, moramo začeti pri spremembi Občinskega prostorskega načrta. Šele s tem se je ukinil dolgoletni načrt, da se celotno območje nameni izključno hotelski dejavnosti. Namembnost nekdanjega rudniškega kompleksa je sedaj mnogo širša in dopušča raznolik nabor aktivnosti, predvsem takih, ki služijo mestu in njegovim prebivalcem. V začetku leta 2020 je bila Občina Idrija uspešna na razpisu Ministrstva za kulturo in razpisu Alpskega mesta leta. S pomočjo prvega se je na stavbi izvozne postaje zamenjala streha, obnovila in nadomestila pa so se tudi lesena okna in vrata, vse to pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica. Veseli smo bili tudi nekaterih »odstranitev« - predvsem umika skladišča posipnih materialov, ki je več let predstavljajo črno piko na podobi UNESCO dediščine v Idriji, in pa rušitve dveh nekvalitetnih prizidkov na strojnici jaška, s katero so vsa polkrožna okna na prizivnici spet pridobila pravo veljavo. S pomočjo sredstev in podpore alpskih mest smo sočasno zgradili mrežo strokovnjakov, profesorjev, študentov ter lokalnih in tujih ustvarjalcev, ki so prispevali k pestremu programu in bistveno oplemenitili načrte za obnovo in revitalizacijo kompleksa. Za zadnji dogodek, ki ga je Kajzer gostil to jesen, je nekaj sredstev primaknila tudi Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica. V letih 2021 in 2022 je Kajzer gostil zainteresirane predstavnike lokalne skupnosti, ustvarjalce in obrtnike iz Innsbrucka, študente in mentorje iz Zagreba in Ljubljane, društvo Trajna in iniciativo Krater, goste  mladinskih izmenjav iz cele Evrope ter številne likovne, vizualne in glasbene ustvarjalce (slikarko Moniko Slemc, oblikovalca Jožeta Carlija, video produkcijski duo Beam Team, Godbeno društvo rudarjev Idrija in ostale). Prostor je, kljub neskončnim tehničnim in varnostnim omejitvam, vedno znova navdušil s svojo unikatno lokacijo in pristnim rudniškim ambientom.

Načrtovana programska shema, ki je rezultat številnih pogovorov z deležniki, v garderobah zajema prostore za prezentacijo dediščine, vadbeno dvorano za GDRI ter večnamensko dvorano za izobraževalne in kulturne dogodke, pa tudi kavarno in navezavo na zunanji prireditveni prostor. V kovačiji bodo prostori za razvoj obrti ter podjetniških in umetniških praks, v upravni stavbi manjša kuhinja, prostor za vaje, pisarne društev in umetniška rezidenca. V nadaljevanju sta predvideni celo dve novogradnji; barake se nadomesti z muzejskimi depoji, ob upravni stavbi pa se predvidi nov hostel/hotel.

V tem času je Občina Idrija za obnovo namenila tudi kar nekaj lastnih sredstev. V pripravi so načrti za izgradnjo osnovne infrastrukture na območju, saj bo le s tem mogoče v prihodnosti pridobiti tudi gradbena dovoljenja za tamkajšnje objekte. Načrt prenove za izvozno postajo z garderobami in kovačijo pripravlja arhitekturni biro Arrea d.o.o. pod vodstvom Maruše Zorec, ki ima bogat opus izvedenih del na področju prenove kulturne dediščine v Sloveniji. Skupni cilj projekta je, da se ambiente, ki nosijo zgodbo o preteklem delu in življenju, ohrani čim bolj nedotaknjene. Trenutno je v izvedbi statična preveritev konstrukcij, ki jo izvaja podjetje IRMA d.o.o. Prvo preveritev za širšo krajinsko ureditev, ki obsega plato Jožefovega jaška, Scopolijev spominski vrt, park Mejca in staro Mejco, pripravljajo študentje Biotehniške fakultete v Ljubljani z oddelka za Krajinsko arhitekturo.

Večji neuspeh predstavlja prijava na razpis Ministrstva za kulturo, kjer bi lahko, ob primernejših  izhodiščnih pogojih, pridobili 1,5 milijona evrov. Na razpisu je Občina Idrija dosegla 95 točk od 100, ki jih je bilo mogoče doseči po kriterijih. Pet točk je Občina izgubila, ker ni zmogla zagotoviti več kot 20 % lastnih sredstev glede na upravičene stroške predvidene investicije. Občine, ki so del Triglavskega narodnega parka ali problemska obmejna območja, med katera Idrija ne spada, so zaradi dodatnega kriterija v razpisu pridobile 10 točk (skupaj 110). Na koncu so financiranje prejele samo občine, ki so dosegle 100 ali več točk. Omenjena neprimerna merila, ki več točk na razpisu za ohranjanje kulturne dediščine pripišejo geografski legi spomenika kot pa stopnji zaščite (UNESCO zaščita pridoda le 2 dodatni točki v primerjavi s spomeniki državnega pomena), so bila kasneje večkrat izpostavljena. Tako Občina Idrija kot ZVKDS OE Nova Gorica sta pobudo za spremembo kriterijev v uradnem dopisu sporočila na MZK, ki pa odgovora še ni podalo. Na žalost predstavniki Ministrstva za kulturo še niso uspeli obiskati same lokacije, saj bi le tako videli, da je trenutno stanje res zaskrbljujoče. Za revitalizacijo in obnovo Jožefovega jaška je potrebnega še ogromno dela. Brez ustrezne finančne pomoči s strani države žal ne bo mogoče izvesti niti osnovne zaščite spomenika.

Vandali, ki so to jesen uničili številna okna na upravni stavbi in na stavbi garderob, v kombinaciji z obilnimi jesenskimi padavinami, so poskrbeli za še hitrejši propad UNESCO dediščine. Nekateri deli garderob bodo verjetno težko preživeli to zimo. Kljub vsemu sta zadnji 2 leti dokaz, da se marsikaj da storiti, kjer je volja. Občina Idrija se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem ustvarjalcem in obiskovalcem, ki so v preteklih dveh letih svoj čas in energijo namenili oživljanju Jožefovega jaška. Mnogo ur je bilo opravljenih prostovoljno, ob vikendih in brez vsakega jamstva, da bo trud poplačan. 

Katja Martinčič in Lenka Grošelj