Med 12. in 16. decembrom 2022 je v Helsinkih, prestolnici Finske, potekal študijski obisk Mladinska participacija v finskih občinah, namen katerega je bilo spoznavanje finskega mladinskega sektorja s poudarkom na participaciji mladih in mladinskem delu na lokalnem nivoju.
Organizatorji so izmed 313 prijav izbrali 30 udeležencev, mladinskih delavcev oz. zaposlenih v občinskih upravah, iz Azerbajdžana, Belgije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Italije, Francije, Grčije, Litve, Madžarske, Nemčije, Norveške, Poljske in Slovenije.
1. dan
Po prvi spoznavni delavnici, na kateri so gostitelji predstavili svoje organizacije in program študijskega obiska, nas je nagovoril Petri Honkonen, finski minister za znanost in kulturo. Izpostavil je pomembnost inkluzije – vključevanja in participacije manjšinskih in ranljivih skupin v procese odločanja. Mladim je potrebno dati priložnost, da so videni in slišani.
Laura Kuusio, varuhinja pravic otrok na Finskem je predstavila
Finsko strategijo za otroke (2021), katere cilj je, da Finska postane otrokom in družinam prijazna država.
Raziskovalec dr.
Georg Boldt, je predstavil izsledke svoje tri leta trajajoče etnografske
raziskave o delovanju mladinskih svetov in izvajanju participatornih proračunov v Helsinkih.
Ob koncu dneva smo obiskali
Ohjaamo Helsinki, tj. svetovalni center, kamor se mladi do 30. leta starosti lahko obrnejo po nasvete, pomoč, usmeritve glede težav v šoli, pri iskanju zaposlitve, finančnih težavah, težav pri vključevanju v družbo, iskanju stanovanja, v duševnih stiskah … Svetovanja so anonimna, zaupna, brezplačna in ponujajo konkretno pomoč. Ohjaamo Helsinki je eden od 70 tovrstnih centrov na Finskem.
2. dan
Udeleženci smo se razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je obiskala mesto eno od mest – Vantaa, Siuntio, Kerava – in tam spoznavala dobre prakse na področju participacije mladih. Odločila sem se za obisk dvojezičnega mesta Siuntio s približno 6.000 prebivalci, 45 min oddaljenega iz Helsinkov.
Obiskali smo izobraževalno-kulturni center Siuntio Sydan (Srce Siuntia), kjer so pod eno streho združeni vrtec, osnovna šola (1.–9. razred v finščini in 1.–6. razred v švedščini), družinski center (materinska in otroška zdravstvena klinika, socialni delavec za pomoč družinam, šolski socialni delavec in psiholog, šolski medicinski delavec), javna knjižnica ter mladinski center z mladinsko kavarno in delavnicami za težje zaposljive odrasle.
Mladinski svet iz Siuntia je leta 2021 prejel državno nagrado Mladinski svet leta.
V mladinskem centru je zaposlena mladinska delavka, ki koordinira aktivnosti mladinskega sveta in mladinskega centra/kavarne. Definicija mladinskih svetov na Finskem je malce drugačna kot v Sloveniji. Zakon določa, da mora vsaka občina imeti mladinski svet, ki ga sestavljajo mladi med 10 in 29 letom. Število članov se razlikuje od občine do občine. Kandidati lahko kandidirajo samostojno in neodvisno (ni treba, da so predstavniki mladinske organizacije). Mladinski svet od lokalne skupnosti prejme finančna sredstva – v Siuntiu je to 7.000 EUR na leto – ki jih lahko porabijo za izbrane projekte in programe. Poleg tega jih občinski svet vključuje v procese odločanja - sprejemanja lokalnih predpisov in izvajanju aktivnosti lokalne skupnosti.
Popoldanski sklop aktivnosti je sestavljal predstavitve projektov participacije mladih na Finskem. V Helsinkih sicer dela 300 mladinskih delavcev. Za izvajanje aktivnosti in mladinsko delo na letni ravni namenijo 31 milijonov EUR.
Predstavnica Nuorten Helsinki (Mladi Helsinki) je predstavila model
participatornega proračuna za mlade v Helsinkih, ki ga izvajajo že 10 let. Letno podprejo od 50-80 manjših projektov (pod 3.000 eur), poleg tega namenijo še 150.000 EUR za večje projekte, namenjene mladim.
Model helsinškega participatornega proračuna vsebuje naslednje štiri korake:1. Zbiranje idej s pomočjo ankete v šolah (35 vprašanj o željah in idejah mladih) in delavnice za razvoj teh idej.
2. Glasovanje (glasovalni izid ni zavezujoč).
3. Pogajanja med mladimi pobudniki, mladinskimi delavci in odločevalci – sprejete so odločitve.
4. Implementacija izbranih projektov v lokalnem okolju v naslednjem proračunskem letu.
Predstavnica Paikka Auki (Odprto mesto) je predstavila program, ki ga financira finsko Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje, koordinira pa organizacija Nuorten Ystävät. Cilj projekta je težje zaposljivim mladim zagotoviti zaposlitve (za eno leto) v javnih in zasebnih ustanovah, predvsem na področju sociale in zdravstva.
Predstavnici Rdečega križa Finske sta predstavili digitalno platformo
Digiraati, preko katere lahko mladi anonimno, po principu varnega prostora, sodelujejo in diskutirajo o različnih perečih temah. Zaposleni, prostovoljci in mladi ob zaključku debate oblikujejo izjavo, ki jo posredujejo relevantnim organizacijam (odločevalcem, NVO …).
3. dan
Zadnji dan smo začeli z obiskom Finskega parlamenta, kjer nas je sprejela 35-letna poslanka Saara Hyrkkö (stranka zelenih) in z nami delila izkušnje pri zastopanju mladinske problematike na nivoju države.
Sledile so še predstavitve programa Europe Goes Local in orodja za beleženje formalne in neformalnega izobraževanja na področju mladih Youth Pass.
Na zaključni delavnici smo udeleženci ponovno pregledali predstavljene dobre prakse na področju participacije mladih in jih ovrednotili. Izpostavili smo nekatere ključne točke:
- različni nivoji razvitosti mladinskega dela in participacije mladih v evropskih državah,
- pomen doseganja čim večjega števil mladih,
- pomen spodbujanja mladih za vključevanje v mladinske organizacije, svete, aktivnosti,
- pomen izobraževanja in usposabljanja za mladinske delavce.
- pomen formalnega in neformalnega izobraževanja na področju mladinskega dela,
- pomen izmenjave izkušenj in dobrih praks s področja participacije in mladinskega dela.
V treh aktivnih dneh v Helsinkih in okolici smo slišali izjemne predavatelje, ki so nam predstavili programe in projekte, katerih glavni cilj je doseči čim več mladih in jim dati možnost, da izrazijo svoje misli in občutenja, da aktivno sodelujejo pri ustvarjanju novih idej in pri uresničevanju le-teh ter da se aktivno vključijo v procese odločanja tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju. Prav toliko, če ne še več, pa so vredni pogovori z ostalimi udeleženci in njihove izkušnje pri delu z mladimi.
Lenka Grošelj
