Občina Idrija prejela priznanje za obnovo domačije Šturmajce

Na slovesni podelitvi priznanj Šole prenove, ki je potekala včeraj, v sredo, 29. marca, v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, je 17 lastnikov objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov, hiš, domačij, kmetij, cerkva iz mest in krajev iz vse Slovenije prejelo PRIZNANJA ZA USPEŠNO PRENOVO ZA LETO 2022, štirje med njimi pa so prejeli posebna priznanja za prenovo.

Priznanja programa Šola prenove, ki je nastal v partnerstvu s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo Ljubljana in Šolskim centrom Škofja Loka, so bila podeljena drugič, tokrat za leto 2022.

Podžupan MO Novo mesto Urban Kramar je v pozdravu izpostavil, da so na novomeški občini ponosni, da je bila prenova mestnega trga prepoznana kot zgledna, predvsem pa jih veseli, da je pripomogla k izboljšanju infrastrukture in vzpostavitvi središčne lokacije za druženje občanov.

Na prireditvi je prejemnike pozdravil direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin. Zahvalil se je lastnikom za njihovo skrb za kulturno dediščino ter izpostavil pomen in vlogo Šole prenove kot oblike organiziranja civilne družbe z namenom povezovanja vseh, ki si prizadevajo ohranjati in prenavljati kulturno dediščino.

Doc. Aleksander Ostan (Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani) je spregovoril v imenu ocenjevalne komisije, ki so jo poleg njega sestavljali še prof. dr. Živa Deu, Mateja Kavčič, Katarina Odlazek in dr. Robert Peskar. V nagovoru je opozoril na energetski, ekološki, ekonomski in estetski pomen kulturne dediščine, kar pomeni za družbo velik potencial, ki se ga še premalo zavedamo.

Špela Spanžel, v. d. direktorice Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS, je v slavnostnem nagovoru izpostavila več pomembnih vidikov prenove, od skrbno načrtovanega prenavljanja do tega, ko se pravzaprav ne prenavlja, ampak le vzdržuje in ohranja originalna substanca.

Za uspešno prenovo je 13 lastnikov prejelo priznanja za prenovo kulturne dediščine za leto 2022: Ruska dača v Zgornjih Gameljnah, kašča pri Brecu na Jesenicah, gospodarsko poslopje pri župnišču v Šentjoštu nad Horjulom, domačija Kapl v naselju Dražen Vrh, hiša na Cesti talcev 5 in hiša na Spodnjem trgu 11 v Škofji Loki, Smrekarjeva domačija v Grobišču, domačija Šturmajce v Gorenji Kanomlji, vila na Ljubljanski 28 na Bledu, hiša na Trubarjevi 28 v Ljubljani, domačija v Stari Loki 150 ter domačija v Kobjeglavi 57.

Komisija pa je še posebej izpostavila in s posebnimi priznanji za prenovo nagradila presežnike, ki pridajo največ h kakovosti prenove: domačijo Buje 1 za najbolj avtentičen primer ohranjanja, hišo Sv. Vid 12 v Sv. Vidu pri Cerknici in župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Tišini za izboljšavo javnega prostora skupnosti ter Šenkovo hišo na Zgornjem Jezerskem 40 za ohranjanje ravnovesja med starim in novim. 

Podžupan MO Novo mesto Urban Kramar je v nagovoru izpostavil, da so na novomeški občini ponosni, da je bila prenova mestnega trga prepoznana kot zgledna, predvsem pa jih veseli, da je pripomogla k izboljšanju infrastrukture in vzpostavitvi središčne lokacije za druženje občanov.

Vseh 17 uspešno prenovljenih objektov kulturne dediščine je predstavljenih v monografiji Prenove, zgodbe o hišah, v kateri je komisija med drugim zapisala, da bi si želeli družbenega konsenza, da je dediščina kakovost, in ne breme, ter strukturne podpore vsem, ki ohranjajo že izgrajen stavbni fond, ker s tem ohranjajo naše okolje, ne širijo po nepotrebnem poselitvenih vzorcev, koristijo že vloženo energijo v gradnjo, ne kupujejo na novo proizvedenih gradiv in ne trošijo energije in energentov s transportom teh gradiv preko celin.

Priznanja Šole prenove bodo ponovno podeljena v prihodnjem letu, zato ob tem povabilo k prijavi primerov uspešno prenovljenih objektov kulturne dediščine, ki bodo s prenovami dodali svoj prispevek k ohranjanju slovenske arhitekturne dediščine in trajnostnemu prostorskemu razvoju.

Iskrena zahvala vsem lastnikom kulturnih spomenikov in objektov kulturne dediščine v Sloveniji, ki imajo svoje stare hiše radi, zanje skrbijo in jim vlivajo novo življenje za prihodnja stoletja, kajti kot je zapisal znani finski arhitekt Juhani Pallasmaa: »Stavbe in mesta nam omogočajo, da lahko strukturiramo in razumemo brezoblični tok realnosti ter se ga spominjamo in na koncu koncev prepoznamo sami sebe in se spomnimo, kdo smo.« (J. Pallasmaa: Oči kože, 2007, str. 118 )

Za Šolo prenove

Mateja Hafner Dolenc,
Združenje zgodovinskih mest Slovenije